matjaz1973

Že pred davnimi 15 leti, med državnim tekmovanjem mladih čebelarjev, ki se je takrat odvijalo v Murski Soboti, sem predstavil program za evidentiranje vseh posegov v panju. Program se je imenoval MATICA in je bil v celoti v slovenščini. Po vseh teh letih se mi še vedno zdi, da je bila ideja programa zelo uporabna: uporabniku je program omogočal, da sam definira t.i. "akcije", vsaki od "akcij" pa priredi nekakšen "rok trajanja". Tako ste npr. lahko definirali akcijo "Dodana mlada matica", ki ste ji določili rok trajanja 8 dni. Pri zapisovanju posegov v panju ste npr. označili, da ste dne 6.8. v panju št. 17 izvedli akcijo "Dodana mlada matica". Čez natanko 8 dni (toliko je čas trajanja akcije) vas je program začel opozarjati, da je potrebno pogledati v panj št. 17 in preveriti, če je mlada matica pričela z zaleganjem. Program je takrat deloval na računalniku Atari ST. Velikega zanimanja zanj takrat ni bilo, saj je bila računalniška pismenost še na zelo nizkem nivoju. Med drugim sem napisal tudi predstavitveni članek in ga poslal na Slovenski čebelar, kjer pa ga niso objavili. Mogoče bi bilo smiselno poskrbeti za prenos funkcionalnosti omenjenega programa v okolje, ki bi omogočilo izvajanje programa na današnjih PCjih. Vendar pa se bojim, da kaj takšnega ne bi bilo rentabilno: koliko od vas bi bilo pripravljeno plačati za takšen program? Glede vnosa podatkov na terenu pa tole: uporaba prenosnega računalnika je sigurno minimum, ki ga je potrebno imeti, saj pretipkavanje podatkov ne pride v poštev. Verjetno pa je treeba razmišljati v smeri avtomatizacije poslovanja: npr. oprema panjev s črtno kodo, po posegu v panju s čitalcem črtne kode označite, za kateri panj gre, nakar se podatki avtomatsko zabeležijo v računalniškem sistemu. Verjetno je smiselna tudi uporaba robustnejših (industrijskih) tipkovnic, saj v realnem okolju (čebele pikajo, zaščitne rokavice, "medene" roke,...) verjetno ni možno uporabljati miške in tipkovnice. Pred časom sem že razmišljal tudi o tem, da bi s črtno kodo radijsko nalepko (podobno kot knjige v knjižnici) opremljali vsak sat posebej, torej bi omogočili popolno sledljivost vseh postopkov, pri katerih je prisotno kroženje satja (prestavljanje zalege, dodajanje pomožnih družin, ipd.). Skratka, tehnične možnosti so ogromne, zaplete pa se pri financah: takšni podvigi zahtevajo relativno visoka vlaganja, ki pa se (vsaj po mojem mnenju) v nekem doglednem času povrnejo na račun boljše organizacije poslovanja.