micica

Strinjam se z večino tistega, kar ste napisali, zlasti s Stanetom. Iskanje pozornosti ne pride v poštev, ker nikoli z nikomur ne govorim o tem. Nikoli nisem na bolniški, tablete jem, če je res hudo. Zelo drži pa tisto, kar je rekel Stane. Zapiranje in bežanje pred informacijami o aidsu, raku in podobno in potiskanje v podzavest. Pocnem tocno to. Na osnovi enega simptoma (zelo običajnega, kot je rahlo smrkanje ali glavobol) si izdelam celotno sliko svojega zdravstvenega stanja. Seveda so vse namišljene bolezni zares hude. In potem nič ne naredim v tej smeri, pač pa skušam potisniti nekam v ozadje. In je nekaj časa dobro, dokler spet ob kakšni bolečini ne privre na plano.

Kako se vi branite pred namišljenimi boleznimi? To je moj resen problem. Zdrava sem kot dren, vendar trpim zaradi strahov pred vsemi mogocimi boleznimi. Zaradi tega imam pogosto prebavne motnje.

El Nino, kaj pa sluzba? Naj ostanem tukaj, ali naj se odlocim za kaj novega?

mene pa zanima tole. Po naravi sem hipohoder, kar ne pomeni, da se basem z zdravili, pac pa da me dajejo zivci in prebavne motnje, ko prebolevam vse mogoce bolezni. A za vnaprej kaze kaj boljše? Sluzba... imam jo zelo rada, ker mi omogoca kreativno delo in osebno rast. Nekje globoko v sebi pa si zelim spremembe, vendar nimam poguma za usodni korak. Bom kdaj zbrala dovolj poguma? Micica