smrketa

Voščilnica za El Ninota: Dragi naš El Nino ti res želim, da bi imel se fino, da vsak dan bi použil vsaj eno skledo smeha in da zate našla bi vedno se uteha. To ti želi Smrketa, ki je ena čudna teta.

Kužkom kosti, muckam miši, miškam sir, ljudem mir. Lp

ELNINO, saj vem, da bi se kakšen smrkec zdaj zlahka našel, mene pa zanima, kdaj bo prišel tisti smrkec, ki mi bo lahko dajal ljubčke vsak dan: ponedeljek, torek, sreda, nedelja ... Tisti smrkec, ki bo stalno z mano ... Lp

Ničesar ne vidimo priti, a vemo in čutimo vsi; nekaj od nas odhaja in drugo nam sega v dlani. Lp

NINO, mi lahko poveš, kdaj bo konec mojega samskega življenja?? (In če mogoče že v letu, ki prihaja , kdaj približmo?) Hvala za odg. že vnaprej in VSE DOBRO V NOVEM LETU TI ŽELIM!!

Čao! A ima mogoče kdo kakšne mantre, da bi mi jih presnel (npr. Om mani padme hum, amen in podobno; ali pa kaj v stilu Hare Krišna - imam npr. njihov CD Krishna temple in mi je ful v redu). Plačam. Lep pozdrav.

Miškolin, zakaj naj bi jokala? Ma, ne Tebi, Ninočko tudi objem Bi tudi meni kaj povedal za prvo polovico 2005? Lp

Tommalimisek, objemam te!!!!

Oh, Tommalimisek, kar objela bi te!!

Čao še enkrat! Nikjer ne vidim več svojega vprašanja za El Ninota (včeraj zvečer je še bil tu, na forumu), zato pišem znova. Dragi El Nino, lepo lepo te prosim, če mi odgovoriš, ker sem v hudi stiski. Totalno sem zablokirana, življenje mi ne teče. Izgubila sem vso voljo do življenja, občutim brezup in nemoč. Kot da bi se mi vse podrlo. Govorim skorajda ne več, smejim se že dolgo ne več, niti nasmehniti se ne morem. Odnosa nimam nobenega, ne morem se integrirat v družbo, ker ne vem, kako ostati jaz in hkrati bit povezana z ljudmi. Sem kroničmno utrujena, vsakega novega dne me je groza, ker si ga ne znam organizirat. Še najbolje je blo zvečer, ko sem lahko zaspala, zadnje čase pa me muči še nespečnost, tako da tudi po pet ur ne morem zatisniti očesa. Finančno me še vedno podpirajo starši, groza me je pomislit, da bi imela kakšno službo. Nikoli nisem imela moškega itd., itd. Skratka, nočna mora. Pri starših sem samo zaradi tega, ker nimam s kom in kje živet, ne zdržim z nikomer. Postala sem apatična in izgubila voljo do življenja na celi črti. Kdaj bo konec temu peklenskemu stanju? Kdaj se mi bo psihično in posledično tudi zunanje stanje stvari izboljšalo? Kdaj lahko pričakujem kakšno korenito spremembo, ker resnično postaja nevzdržno? Če bi verjela v umrljivost tako duše kot telesa, bi verjetno že zdavnaj napravila samomor. Lp

Živijo, Bera 277! Sej v bistvu se mi ni nič zgodilo, dogaja se mi že več kot desetletje s..., no, sej je blo tudi nekaj zelo zelo svetlih stvari vmes, ampak nasploh je ful hard. Včasih mi npr. kdo reče, da ima obdobje depresije, ki traja par tednov ali mesecev (ali samo dni!!!), jaz pa si samo svoje mislim, ker moje tovrstno obdobje (kot sem že rekla, z kratkimi "svetlobnimi utrinki") traja že več kot deset let. Tako, da se mi takih izjav sploh ne da več komentirat. Ogromne blokade čutim v sebi, kar mi - logično - deluje tudi navzven. No, da ne napišem cele avtobiografije itd., ti tudi jaz, Bera 277 želim, da bi ti uspelo rešiti težave in da bi lahko na stvari gledala s svetle plati. SREČNO!!!

El Nino, lepo te prosim, če tudi meni odgovoriš. Sem v zelo zelo hudi krizi, z živci sem že čisto na koncu, včeraj sem šla k zdravniku po pomirjevala. Nimam niti enega odnosa, skorajda ne govorim več, niti nasmehnem (ker se ne morem), smejim se že dolgo ne več, muči me nespečnost. V dobesednem pomenu sem izobčena iz družbe, nikakor se mi ne uspe integrirat, ker ne vem, kako delovat, da bi lahko bla jaz in imela hkrati odnose z ljudmi. Živim pri starših, ker nimam s kom in kje, lani mi je mama dajala veliko ljubezni, zdaj je nehala še ona mi jo dajat, ker ima vsega dovolj. Zanima me, kdaj bo konec vsega tega? Kdaj se mi bo psihično stanje izboljšalo? Pa ne samo psihično, tudi zunanje zadeve? Bit pri starših je nočna mora, iskreno povedano, pa trenutno nimam kam it, ker nimam nobenega odnosa z nikomer. Res ne vidim več izhoda iz tega. Občutek imam, kot da sem že vse poskusla in da mi nič več ne more pomagati. Izgubila sem voljo do vsega. Samo črnino vidim, nobene svetlobe. Niti vizualiziranje lepih dogodkov ne pomaga, niti spolnega poželenja nimam več. Vse je popolnoma brezupno. Najraje bi zaspala za vedno...

El Nino, iskrena hvala za odgovor!

Halo! El Nino, rada bi ti zastavila par vprašanj. Kakršnegakoli odgovora bom vesela. Zanima me, kdaj bo ta grozljiva kriza počasi izpuhtela in se mi bodo stvari začele urejati. Zdej pa še dve bolj konkretni vprašanji (če te preveč morim): 1. Kako kaj kaže glede selitve? Naj si začnem spet iskat stanovanje oz. sobo (še vedno namreč živim pri starših in je vsak dan huje, poguma pa tudi še nimam, da bi odšla, konec koncev nimam niti nikogar drugega, s komer bi lahko živela). 2. Kaj mi lahko poveš za ljubezen (partnerstvo). Že od rojstva sem samska in mi je tega že dovolj, pa tudi pri starših bit postaja iz dneva v dan večja norišnica. Saj na zunaj se skoraj nič ne opazi, kaj se dogaja znotraj mene je pa popolnoma druga zgodba. Kakšen dan se samo čudim, da sem še vedno živa. No, hvala, če si boš vzel malo časa tudi zame in mi kaj povedal. Lep pozdrav.

Nosorogec, thanks

Mogoče kdo ve, kako se pripravi bezgovec? Mislim namreč na bezgov sok, ki ga potem mešamo z vodo in pijemo razredčenega. (Ali uporabljamo bezgovo cvetje ali bezgove jagode?) Hvala za odgovore

Najlepša hvala! Si bom res pomagala kar s to knjigo...

Pozdravljeni! Letos sem prvič posadila bučke hokaido, pa me zanima, če ima kdo kakšen recept, kako jih uporablja. Kakršnega koli nasveta bom vesela.