Uf. Tema kot nalašč za mene. Prvo žival sem dobila, ko sem bila stara sedem let. Takrat nisem imela rada živali in bala sem se jih, ker je mojo sestro vgriznil en pes. Očka pa jih je oboževal. Ni več zdržal brez živali in prinesel je potepuško mačko, ki jo je našel. Bla je črne barve in zelo cartljiva. Mama, jaz in sestra Viva, ki ima tu profil dogslove smo bile proti mački. Oče je rekel, da mačka ne gre nikamor. Na mačko sem se v enem tednu zelooooo navezala in nisem več hotela, da gre. Tudi Viva se je navezala nanjo. Poimenovala sem jo Pika. Mama jo je sovražila saj ji je raztrgala oblačila. Čez pet let mama ni več zdržala in se je odselila ravno zaradi Pike. Oči, jaz in Viva smo se preselili in naredili kmetijo. Imeli smo krave in ovce ter kokoši, nobenega nismo zaklali. Pika je umrla pred osmimi leti. Torej stara je bila petnajst let. Ko je umrla sem se preselila na deželo kjer imam zdaj lepo hišo, z bazenom. Aha, torej pet let potem, ko smo imeli Piko, smo dobili še psičko Lizo, ki je umrla ravno včeraj. Zeloooooo sem žalostna. Zdaj pa imam psičko Merci pasme samojed in psičko Demi pasme labradolec. Je črne barve. Obedve mi pomenita velikoooooooo. Da pa bi zapolnila Lizino praznino sem se odločila za nakup dalmatinca po katerega grem ravno čez pol ure. Imam ga že rezerviranega in ima črne pike. Bo moj prvi pes, ki bo moškega spola. Ime pa mu bo Jaguar. Njegovo rodovniško ime je drugače Taro, amppak mi ni všeč zato bo kar Jaguar. V njegovem leglu pa je ostala samo še samička Tara z katero se razume odlično vendar ne moram vzeti oba. Drugače jih je bilo v njegovem leglu 11. Amppak so vsi našli domove razen čudovite Tare in čudovitega Tarota po novem Jaguar. Z Merci in Demi pa se razme odlično. Upam, da se bo tudi z zajčkom Lovrotom. Drugače mi moje živali pomenijo veliko. Če ne bi imela dalmatinca bi vzela angleškega pointerja ali pa škotskega ovčarja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif