No prešeren ....tole si tudi dobro spisal ORGLAR Popustí posvetno rabo orglarček in gre v pušavo, tam prepevat božjo slavo, svoje citre vzame s sabo. Pesmi svoje med stoglasne v gójzdu zliva tičov kore, od prihóda zlate zore, dokler sonca luč ne ugasne. Al veselje v srcu vtóni sčasam mu za petje slavcov, in vseh gójzda prebivavcov, ker vsak svojo vedno goni. On ob drugi si pomladi zbere tiče mladokljune, jim prebira svoje strune in jih raznih pesem vadi. Kosa, trdokljunsko dete, od preljubga Avguština, vélkoglávega kalina nauči pét pesmi svete. Zmeram svojo goni slavček, zmeram od ljubezni bíje srcu sladke melodije, toži ga Bogú pušavček: "Lej, kalin, debeloglavec, trdokljunast kos je svoje pesmi pustil, lepši poje, podučit ne da se slavec!" Al Bog slavca ni posvaril, le posvaril je pušavca: "Pusti péti mojga slavca, kakor sem mu grlo stvaril. Pel je v sužnosti železni Jeremíj žalost globoko; pesem svojo je visoko Salomon pel od ljubezni. Komur pevski duh sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le té naj poje, dokler, de bo v grobu vtihnil."