Sati

Ja, pozabila tlele povedat... Sem najprej izbrala Mardi- ker je pač kombinacija marjetice in dolores, potem sem ugotovila, da je preveč podobno šefici (sorči Marsa), in sem izbrala Sati, ki je izpeljanka Saturna, ki je moj gazda. Ecola, zdaj sem Sati. A me še marate

Zakaj bi me motil davek na dobiček, če znam spraviti bilanco na nulo? In če znam jaz, zakaj ne bi znali drugi...torej DD...ni šans. Ma..nič me ne moti. Strinjam se s teboj, DA BI TAKO MORALO BITI. Ampak ne bo, ker ni nihče tolikšen butl, da bo garal kot konj in delil svoj trud za 200 delovnih (tedenskih) ur z nekom, ki samo čaka, da mu nekaj kapne. A če mislim na švingl? Pravijo, da je državo moralno nategnit. Raje dam revežem kot pa državi. Na žalost sem ugotovila, da država nismo mi, temveč vsi tisti, ki imajo dostop do vseh prilivov....

Mi smo valeto pa kar preskočili. Smo imeli samo eno zabavo, ki se je niti spomnim ne. Maturantskega sem pa prešpricala, pa mi je še danes (skoraj) žal. Par let nazaj je pa moj "tavelik" imel valeto v Festivalni dvorani. Punce so bile opedenane tako, kot bi jih snel z neke modne revije. Prave babe! Moj si je izbral pa taka oblačila, da me še vedno boli glava, ko se spomnim, koliko denarja je šlo. Nobene od tistih pregrešno dragih krpic ni več oblekel (in čevljev ni obul). Še danes vse stoji v omari. Jaz bi te valete ukinila....

Heh stanči, svoje knjigovodstvo vodim sama (z obilno moževo pomočjo), pa vem, kako se bilanco spravi na nulo....

Pa glih to, kar me ne zanima

Ha, uspelooooo

Meni vse postavke štimajo.... To si bom sprintala in bom brala pred spanjem, namesto pravljic. Pri točki 3 bom stoposto že zaspala....

Mhm, pa divjačino ima rada

Sem vedela, da si idealist... Ni šans

Mah, če sem iskrena, me ne vleče temperament ljudi kamor grem, temveč drugačnost...Portugalsko smo si pač izbrali. Če bi izbirala sama bi šla pa na Dansko ali Švedsko...pa se mi zdi daleč. Nič se ne izgovarjaj na Uran v 9.hiši. Moj je tudi tam... Sem opazila, da je moje ime zdaj nekoliko podobno tvojemu. Bemu, ne vem, če te ne bom še enkrat zagnjavila za spremembo. Pa ne da mi tvoje ne bi bilo všeč, mi je, vendar...

Ja, komu pomagati? Jaz imam en predsodek....ne morem dati denarja debelemu človeku, ki ves čas jamra, da nima denarja.....ne morem in pika.... In ne morem dati denarja človeku, ki ima neurejen dom, umazan, razmetan... Zato pomagam tistim, ki se trudijo in ne zmorejo, bolnim, brezdomcem,.... Saj vem, da ne bi smela tako gledati, pa se ne znam (ali pa nočem) prisiliti v drugačno razmišljanje...

Eco, sem vedela, da se reče na Portugalskem... , pa sem potem zbrisala... Kako pa je možno, da te ne vleče tja...

Če bi bilo tako, bi bila že na kakšnem potovanju in vse smeškote iz arhiva bi ponucala.... Ampak ima bobnarček prav... Glej glej, tako mlad, pa tako pameten...

Ali je kdo že bil v Portugalski? (bemu, niti ne vem ali sem prav tole napisala ) Bi potrebovala kakšne konkretne info...

Jaz tudi vse to hočem, pa sem ugotovila, da nič ne pomaga, če to samo govorim. Je treba nekaj naredit....postavlja se vprašanje, kaj se sploh lahko naredi?! Ali bomo zbirali podpise, pošiljali novinarje? Obveščali zavod za varstvo okolja, angažirali zdravstvene organizacije? No, kdo ima konkreten predlog? Najbolj ogroženi pa še vedno lahko odtipkajo številko TV-ja, anede

Mi pa Novo leto vsakokrat preživljamo doma. Ne maram vsega tistega kričanja, pa žuranja, pa nekega veselja...pa sploh ne vem zakaj Prvega januarja pa gremo (zdajže tradicionalno) v bazen. Vesoljna Slovenija spi, nikjer ni nikogar, vsepovsod mir...krasno. V mlajših letih sem pa komaj drugega januarja prihajala k sebi... Smo pa neki čudni patroni. Božička že kup let ne preživljamo doma. Tudi letos bomo najbrž na Pohorju....

Nataly, nagobčnik mu daj, pa naj teka... Smo imeli eno malo ščene, ki je preganjal vse sosedove kure... Eno je celo fental:vragec: Pa smo mu nataknili nagobčnik in je še naprej veselo skakal naokoli, pa nič ni bil videti žalosten zaradi tega...

Pečejo te, ker gledaš čudne reči...

Jaz imam pa poletno in zimsko kolo. Zimsko kolo stoji sredi dnevne sobe in ga vsak dan malček zalaufam, da se mi noge ne polenijo. Ko je zunaj manj kot 10 stopinj, ne grem več na poletno kolo. Bi mi nos odpadel

Po mojih izkušnjah je osnovni problem v komunikaciji. Pogovori med partnerjema zamrejo in tudi takrat, ko pride do ločitve, odneseta vsak svoje vzorce dalje. Ona (v primeru,da se ona odloči za ločitev) še vedno ne komunicira na pravi način. Ne zastavlja vprašanj in ne posluša dejanskih odgovorov, ampak sledi svojim željam, želje pa so običajno največji blokator. Jaz imam podobno situacijo za seboj. Z bivšim možem sva se enostavno izgubila. On je obstal in obtičal v svojih prepričanjih, jaz sem hotela dalje. In sem šla. Moj sedanji mož je pa pravo sonce. Čisto drugačen, nič podoben prejšnjemu. Komunikacija je (skoraj) stoprocentna. Mogoče se najde kakšen vzorec, vendar ni moteč. Sicer pa do ločitve pride takrat, ko se zgodi premik v glavi in v srcu. Dejanski odhod je samo še posledica in je lahek. Pa sem šla v podnajem, takorekoč brez nič, s tamalim še krožnikov nisva imela, in premoženje, ki sva ga z bivšim možem ustvarila, sem pustila njemu. Vse! Če veš, kaj hočeš, so stvari enostavne. Če nisi zadovoljen s situacijo v kateri si, kljub vsemu pa ne veš, kaj hočeš, obtičiš. Moje mnenje

Itak, da je takrat. Ampak je letos pohitel. Očitno taslabe stvari prej znosi

Zdaj sem šarf, ko vse to kombiniram s tvojo soljo

Jaz sem se, ko sem bila v takšni situaciji, prislilila v intenziven šport in ples. Vso negativnost sem po sili razmer spravila iz riti. Trajalo je približno en mesec...muke in prisila, samokontrola...potem se mi je odprlo. In danes počnem isto. Vsake toliko se mi zgodi slab dan in se nateram in se prisilim...in gre. Samoanalize in neko mirovanje mi nista nikoli prinesla nobenih dobrih rezultatov. Običajno me je to potegnilo še globlje. Poskusiti ni greh.

Kar se mene tiče...bom nehala verjet v Božička Je že zamoču

Cvetko, če je mogoče skočil/a čez plot, potem ni vredno rušiti vsega kar si naštel. Če pa vem, da je skočil, potem ni varijante. Grem. Magari pod slamnato streho. Sem pač ekstremist in brezkompromisna na nekaterih, vsaj zame, zelo pomembnih področjih. Kako naj gradim svoje življenje dalje, kako naj vzgajam otroke, kako naj zaupam partnerju, če ni več tistega, kar mi je še včeraj predstavljalo osnovno vrednoto partnerstva? Jaz tega ne zmorem. Ampak kot sem že rekla...izbiram pač tisto, kar mi predstavlja manjše breme.