alena

Jaz sem zelo cenila enega svojega profesorja. Bil mi je všeč profesionalno in občudovala sem njegovo delo. In pol so prišli razni namigi z njegove strani in ker z moje ni bilo željenega odziva, je profesor shodil z mojo vrstnico. Zlajnana zgodba, na stotine takih. Nisem prepričana, da je šlo za kako zaljubljenost ali celo ljubezen. Tip je bil po moje čustveno nezrel in se ni mogel sprijazniti s svojo starostjo pa je lovil mladost po stopnicah na faxu... In bejba? Dragocena izkušnja s starim, kontra okolici, imidž, fotr ne teži mi... ka pa vem. To so odnosi skozi katere rastemo in ljudje jih rabimo, dokler se osvobajamo svojih preteklih travm, vzorcev,.... in ko smo spucani se šele začne tisto ta pravo. Takrat res ni več važno koliko je kdo star, ker ljubimo tisto osebo in ne kalupa v katerega je postavljena ali pa njenega bančnega računa. Kako prepoznamo razliko med tema dvema "ljubeznima"? Prva je ozka in se skozi njo osvobajajo naša nižja čustva, ljubosumnost, sebičnost, agresija, pohlevnost, vodljivost, pasivnost, odvisnost, želje, fantazije.... Druga ima pa krila kot ptica je, leti, osvobaja, zdravi, odpušča in predvsem je resnična...

Po moje boš morala to sama ugotoviti.....

Vsak od nas ima svoje življenje in svojo pot po njem. Ko se vsega tega, kar se nam dogaja in kaj in kdo smo šele začenjamo zavedati, smo mogoče nekako zmedeni in dostikrat ne vemo kaj je prav in kaj narobe in tudi naše odločitve so bolj zmedene. To je povsem normalno. Ko začenjamo delati na sebi - kot sem dobila občutek, da to počneta vidva - zadeve včasih zgledajo slabše, kot so bile prej. Ker začeti moraš vedno pri koreninah in pol počasi pospravljaš za sabo. Tko kot če si predstavljaš sobotno čiščenje, ko začneš zgleda še hujši nered kot prej, ampak ko počistiš je res čisto! Tako je tudi pri našem duhovnem prebujanju. In nikoli si ne želi, da bi bilo tako, kot je bilo prej. Ker vse, kar se ne razvija in ne napreduje je mrtvo in slej ko prej razpade. Morda je vajin odnos tudi zrel za spremembo. Včasih sprememba pomeni konec razmerja z neko osebo, včasih pa samo spremembo v življenju obeh. Če tvoja punca čuti, da rabi čas zase in ji ga ti ne moreš dati, te bo slejkoprej pustila, ker jo bo ta njena notranja potreba prisilila v to. Če pa moreš biti dober partner, in ji lahko daš to, kar potrebuje najbolj, bo to tudi tebi zelo koristilo. Pravi partnerji so tisti, ki se lahko držijo za roke in grejo dalje po poti. Ne tisti, ki se omejujejo in stojijo na mestu. Nikakor ne misli, da je reiki tisti nek čiračara, ki tako kruto posega v naša življenja. Mi sami smo tisti, ki izzovemo spremembe oz. naš višji jaz, ki nas opominja da hodimo proti svetlobi, proti svojemu pravemu bistvu. Reiki ali katerakoli druga tehnika je pa tu samo sredstvo, ki ti lahko pomaga, če hočeš. Škodi pa nikakor ne, tega se ti res ni treba bati. Najbolj ti pa lahko pomaga tvoja pozitivna naravnanost, tvoja želja po resničnosti, po dobrem za vse ljudi in tvoja ljubezen in zaupanje vase in v to, da te stvarstvo podpira pri tvojem razvoju. Lep dan ti želim!

zmotila je moj mir beseda, ki sem jo zagledala vmes... "je ze prevec komercialno..." Vsi bi radi bli na energetskih placih in vsi bi radi bli tam sami, a ne? Ful nas moti, ko 5 ljudi stoji poleg nas in hoče ozdraveti in trepeta za svojo bolano materjo ali hčerko ali pa se opira na palico in ko nas v svojem obupu butnejo in pohodijo in mečejo papirčke, ko se namalcajo na energetskih točkah in pol grdo gledajo vrsto in se prerivajo pred zdravilnimi izviri in odsmrdijo s svojimi avtomobili in avtobusi domov. In mi za njimi pol moramo pobirat papirčke, namesto da bi se predajali žarčenju in vsi nas čudno gledajo in eni nas celo pohvalijo. Ampak to je to. Resnica je za vse! Ne samo za nekatere izbrance, kot je bilo to v srednjem veku. Potrudimo se no dvignit našo zavest malo više, pa nam bo vsem skupaj lažje. In to ne pomeni nič lažjega, kot samo namenit malo pozornosti in sočutja ljudem, ki se tiščijo ob nas na vseh točkah zemlje.

Po moje je glih zaradi vedno večjega zavedanja, in vedno večje potrebe po ne samo materialnih zadevah, vse več zakonov, ki razpadejo. Čudno? Ne! Pred kratkim sem bila priča takemu razpadu v moji bližini. Razlog: zavedati sta se začela, da nista za skupaj in nekaj časa je trajalo, preden sta si to upala tudi priznati in narediti. Moja stara mama, ki je bila drugače vzgojena, je rekla, da to ni prav, ker ženska pač mora, ne glede na vse prenašati moškega, ki ga ima.... Otroci? Ne strinjam se s tabo, da postanejo živčne razvaline. To, da se starši ločijo ne pomeni nujno slabo za otroke. Včasih si vsi skupaj oddahnejo. In tudi ločitev več ne predstavlja take more, kot jo je nekoč. Mogoče je žal v nekaterih primerih res, toda na srečo jih je veliko, ki skozi takšno izkušnjo potegnejo ven dragocena spoznanja. Še nekaj moram povedati o otrocih. Geni - okolje - samoiniciativa, to so trije dejavniki, ki vplivajo na to, kakšni ljudje bodo postali. Če so zdravi (niso kako fizično ali duševno prizadeti) in imajo pozitivno, dobro naravnanost - samoiniciativo, tudi v primeru, da jih okolje ne spodbuja, postanejo dobri in čudoviti ljudje! Zelo veliko takih jaz osebno poznam (zdaj so že odrasli). In še to bi dodala, da tisto, "kar smo si izdelali v svojih glavah" kot praviš, najbrž še zdaleč ni tako idealno, kot si mi mislimo in imamo dostikrat veliko srečo, da se nam ne zgodi...

Hotela sem vas samo pohvaliti, vsebinsko itak, predvsem za grafično podobo in tvoje e-razglednice (s podobnimi stvarmi se tudi jaz ukvarjam). ZLOOOOOO VŠEEEEČ! ))))))

Hvala ti, lunca, tako lepo si me pobožala...

Najprej sem se hotela razburjat in dret, (nekatere stvari me res totalno vznemirijo in razkurijo, čeprav sem drugače zelo miroljubna oseba..), potem pa sem se odločila, da vam raje povem tole: Jaz sem resnično vesela, da se staram. Vedno lepša se zdim sama sebi. Zrela lepota. Moja neomajna in neminljiva duša se zrcali na mojem obrazu. Gubice povejo kaj počnem sama s sabo, roke povejo kaj delam, drža pove, kako se nosim in kaj mi je naloženo na ramena. Tu in tam kak siv las (taki močni in kljubovalni so) zdaj zgledajo še kot prameni, ko bodo vsi sivi ali beli, takrat se mi zdi, da se človek nekako fizično razsvetli... Moje telo je samo kočija, s katero potuje moj duh skozi izkušnje, skozi stoletja, skozi neskončnost... Dobro je, da lepo skrbim zanj (za svoje telo)- ga umivam, oblačim, zdravim, poslušam kaj mi govori, tako mi bo dolgo in dobro služilo. Sprejemam vse njegove posebnosti, všeč sta mi njegova melodija in vonj. Rada ga imam, še rajši pa imam tisto, kar je v njem...

Jaz bi bla pa žirafa, da bi lahko vidla daleč daleč naokoli in navzgor in pol bi me spraševali, kako je kaj tam zgoraj...

Hojla free, (gledam telebajske ob nedeljah) vrh 10. hiše ni ascendent. Asc je začetek 1. hiše, ccccc.

Če se boste kaj sprehajali okoli Kamniških planin in boste postali lačni: KOČA V KAMNIŠKI BISTRICI, še posebej med tednom! Imajo postrvi, ampak ne gojene, tiste ta prave iz bližine izvira Kamniške bistrice, (imajo tudi druge stvari) tudi poceni je. Pa še zelo lepa narava za sprehode, kolesarjenje...

Jaz sem ponosna nase takrat, ko v kaki totalno čudni in zakomplicirani na videz brezizhodni situaciji naredim "čirule-čarule" in se vse obrne na glavo in izpade 100x boljše, kot sem si sploh lahko predstavljala. Ja, takrat me včasih malo zanese, pa sem ponosna... drugače ne.

Hvala, numnum. Zanimivo, ne? Torej lahko rečemo, da pod horizontom "delujejo" bolj energije zemlje in vode, nad horizontom pa zraka in ognja. Mogoče jaz ne bi govorila o POTREBI PO ..., ampak o tem, da je to moja naloga URESNIČITI v življenju. Tako kot recimo sončno znamenje - pomeni energije in kvalitete, ki jih v tem življenju moramo udejaniti oz. izraziti. Bi šlo?

Jaz imam ali sem imela za prijatelje moške in tudi ženske. Pri meni je to vse ljubezen. Ampak vsak človek je drugačen, zato je tudi ta ljubezen do njega drugačna. Nikoli nisem marala stavka: "sva SAMO prijatelja"... ker zame je biti prijatelj zelo zelo veliko. Z enim svojih "bivših" prijateljev sva se kasneje tudi zaljubila in živiva skupaj in imava sina in sva še vedno prijatelja. Z drugim sva oba čutila zelo močno privlačnost, ampak nisva "mogla" tega udejanit. Še zdaj se imava rada in se smejiva "mladostnim" norčijam. Sem pa imela tudi prijatelje, ki me nikakor niti slučajno niso drugače privlačili. Pa tudi v ženske sem bila kdaj "zaljubljena" - to je sicer včasih težko priznati, samo nikoli si nisem želela ali pa čutila kakršnokoli telesno potrebo po zbližanju. Jaz imam pač svoj spolni nagon v svojih vajetih in mi ne predstavlja neke hude nuje. In je tudi rezerviran za enega posebnega človeka v mojem življenju. Zato pravim, DA, možno je biti prijatelj, če si nasprotnega spola, pa tudi Da, lahko se prijatelja privlačita, pa ne spita skupaj in ne trpita zaradi tega.

Kako razlagate zasedenost hiš po četrtinah? Jaz imam npr. prvo 1/4 zelo nezasedeno (1 planet), totalno polno imam 3. in 4/4. Podobno moj partner, sine pa ima prvo najmočnejšo. Zanima me, če kaj sovpada to z življenjskim (starostnim) obdobjem ..... Nekje sem enkrat slišala, da bi se naj tu videla "starost" duše, ne vem, zato sprašujem.