lep pozdrav vsem! nujno bi potrebovala kaksen nasvet, zato se obračam na vas. nevem točno kako sploh vprašati, vseeno upam da bom razumljiva. s svojimi težavami se težko soočam, na nek način ponavljam iste napake kljub temu da v stvari prepoznam napačno pot. sedaj sem v razmerju ki je moje prvo resno, a v njem je polno razpok. mojemu partnerju ne morem zaupati, sem zelo ljubusumna na njegove še tako majhne kontakte z ženskami in v meni vzbujajo celo agresivnost, ki se je tudi že utelesila. moje celo življenje se vrti okrog njega, saj sem se zaradi študija preselila v meni prej bolj nepoznan del slovenije, stran od doma in blizu njega. tako se vse vrti okrog njega, okrog njegovih prijateljev, njegovih hobijev itd. to je moj prvo razmerje v katerem ne prepoznam več sebe, v prejšnjih sem vedno ostala močna in ob prepoznanju neskladnosti imela moč zaključiti nadaljne stike, niti se nisem nikoli preveč čustveno navezala, sebe in svojo svobodo sem vedno postavljala na 1. mesto. toda v sedanji situaciji je popolno drugače, velikokrat sem že imela pomisleka ali naj nadaljujem z njim a vedno sem si potem premislila ker ga ljubim. a tu nisem srečna. rada bi bila boljša oseba, bolj sebi podobna, bolj preprosta in neodvisna. težko navezujem tudi stike s kolegi v šoli, kar mi sploh ni podobno. velikokrat se počutim samo tudi ko sem med ljudmi in ne najdem več odgovorov v sebi. iščem pot a si ne vzamem niti časa da bi se poglobila vase, hočem ljubezen a boli me že srce ko ne dobim pozornosti ki jo rabim, rada bi že odšla naprej in spet našla svoj obraz a vedno se vračam nazaj k istim napakam in pozabim na sebe. vedno neke drame, zakaj ne more biti vse preprosto????