Surangeni

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO YESSSSSSSSSSSSSSS jo že mam tenkju pikica!!!!

OJ! A mogoče kdo ve kako je naslov komadu od R. williamsa, ko v refrenu z vusokim glaskom zapoje nekaj, in vmes "suffer in silence"2, potem pa konča tako da gre ful dol z glasom - menda da je Robbi no. PROSIM, tako rada bi si daunloudala ta komad, pa pojma nimam kako se mu reče

OJ! Avtisti ne razlikujejo ljudi od drugih predmetov. Ne prepoznavajo npr. sebe v ogledalu glede na telesno podobo, ampak se prepoznajo npr. po piđami idr. kosih oblačila, igrački, ki je njihova... Če se 2 "neavtista" pogovarjata, se njun pogled sprehaja po obrazu drugega, pri avtistih pa se pogled ne ustavi na obrazu (sploh ne na očeh, kot je pri "neavtistih" ), pač pa pri kakšnem nam nenavadnem detajlu (kaj vem npr. oblika ovratnika). Avtistični otroci LAHKO obiskujejo tudi redno OŠ (seveda potrebujejo posebne pogoje, lahko povem, da na naši šoli drugo leto pričakujemo enega takšnega otročka) na veliko mojo žalost in razočaranje pa na predmetni stopnji peticije ni podpisal EN SAM UČITELJ-- saj, kovačeva kobila je bosa...

Jaz pa glih sredi pisanja letnega delovnega načrta :xx!: bi morala do 15. 9. napisat, ampak dobro, par dni se lahko izgovorim, jutri ga ITAK ne bom tok se že poznam i, keri film pa boste gledal??

Seneda upam, tudi sama, da NIKOLI ne bo mi treba ubijat - kogarkoli (niti živali). Sem se pa spomnila, da sem morala v srednji šoli nekoč pri biologiji vsem sošolcem vzet kri, pa NISEM jih mogla špiknit s tisto iglico! In jasno, kar se tiče svojcev - že zdaj me je groza, kakšna tečna mamica bom, ko bo moj otrok šel v šolo - upam, da ne bom preveč pristranska, ampak naj en sam učitelj proba popredalčkat ali skrivit en sam lasek - to bo pa živ masaker!!!!

He he, Todika, jaz tud ne vem, kako naj mojo kličem, mama sto posto nikoli, tašča je butasto, včasih rečem "B***... ova mama", tamali pa rečem, da je to stara mama, in če to rečem pred njo, jo ujezim, in pridiga da ona ni stara, no mal sem lahk žleht, za svojo dušco - sem se pa nasmejala, ker jaz tud kar nekaj spalamudim, hehe. moj mož pa moja dva po imenih kliče, ju vika, čeprav sta oba rekla, da se lahko tikajo. Moja taščurina pa hoče strogo da jo vikamo...

To je tako tipično. In ko se bo to pretrganje zgodilo, boš svobodna in boste se spet zbližali, a na drug način. Boš vidla, kok je to potem lahko fajn

O Amis, lepo da se me je nekdo na LF spomnil saj jaz bi ful več bla gor, pa mi ne znese če pa začnem, pa ne znam nehat

Pomlad, kot bi jaz napisala tvoj stavek. Ampak dejstvo je, da moji SO boljši, saj sama dejstva temu v prid govorijo - vsi 3 smo rajš pri mojih kot njegovi. Tko je, jebat ga. Moja mama je bila ful bolna, pa mi enkrat ni zatežila ali zahtevala naj bom tam ali me kdaj koli prosila za kar koli. Samo daje daje daje. In zato ji z ljubeznijo dajem dajem dajem nazaj kolikor le morem. Tako je to. Kdor pa na silo hoče nekaj od mene (8in to podpre z izjavo "sej si reku da boš skrbel zame" - s tem da je ženska ZELO vitalna in ji NIČ ne manjka) - mu tega niti za dnar ne dam.

O hvala!!

Pomlad, poslušaj staro mačko: ČE NE ŽIVIŠ SKUPAJ S TASTARIMI, SI NE DELAJ SKRBI. KO GREŠ NA OBISK, ENOSTAVNO POTRPI KIMAJ IN NAJ TI GREDO MISLI PO SVOJE, NIKAR PA SE NE OBREMENJUJ PREVEČ. Z NIČEMER. PROBAJ BIT ČIMBOLJ NEVTRALNA. SPREMENILA ITAK NE BOŠ NIČESAR. IN BODI SREČNA, KER NE ŽIVIŠ Z NJIMI VSAK DAN.

Seba, se strinjam, valjda mi noben drug ne bo rešil mojih zadev, pa naj bodo to alergije aki kaj čisto tretjega. Hočem rečt to, da zdaj VEM, kako. Ne vem pa, kako točno-eh, saj vem da ne razumeš. Saj bo, bo že. Fajn se mi zdi, da spet prihajam v stik s sabo, saj sem se 2 leti nazaj razšla (s sabo) in da se stvari po zanimivih naključjih odvijajo. Spet bolj jasno vidim, da DELUJE - vesolje, energije. velkombek in maj lajf!!

Dan, še od mene

V ponedeljek sem začela obiskovati bioenergetika, ker je moja alergija po rokah za uradno medicino zgleda čudežen čudež. Takoj sem poštekala, da je vzrok v simbiotičnem odnosu s taščo. Ko sem pobrskala po spominu zadnjih dveh let, sem ugotovila, da s smrtjo njenega moža energijo pobira od svojih otrok. Zadnje čase so se odnosi ful zaostrili, ker je prestopila vse meje zdravega razuma (npr. sredi zajtrka ji mora mož zavese it snemat, da jih bo lahko oprala...), ko se je njen sin z njo pogovoril, je začela z grožnjami izsiljevati naš čas (bom pa tablete vzela, boste že vidli), ali rate samopomilovalna, kar pa je še hujše - slabo vest mi dela z jokom. No skratka, po teh prepirih, ki jih ima njen sin z njo, je on totalno izčrpan, jaz itak, njo pa potem zunaj vidiš vso vitalno, kako pač nekaj počne in se pogovvarja, kot da se ni NIČ zgodilo. To je ozadje problema, kajti dejstvo je, da je izsesala svojega moža, zdaj sesa nas (ker sama nima energije za živet bi verjetno shirala, zato se tako obupano bori za naš čas) in alergija mojih rok je posledica njenega grebenja po meni. In bolečine, ki jih oba z možem čutiva na zgornjem delu hrbta - to so njena bremena, ki nam jih zmeče. No pa še nisem do problema prišla, samo nalagam... Torej. Meni je Bioe dal zaščito, odpira mi kanale, razlagal mi je tudi o tem, kako se morava spremeniti in se bo posledično tudi ona, saj bo vidla, da od nas ničesar več ne dobi (energije za papat). Zanima pa me, KAKO se naučit odpuščat, kako pozabit zamere ,kako se postavit zase, brez da maš slabo vest ker to je moja naloga (zdaj sem končno spregledala) - naredit dobro zase in se ne ozirat na druge. Ker včeraj mi je moj bio odprl oči - v bistvu hočem ugajat. To pa ni to. Težka naloga me čaka. Kako se sprejet takšno, kot v resnici sem?? Vedno sem se imela za dobro in pravično - piz**, ja valjda, ker sem vedno poskrbela, da je drugim ok, mene pa K*** gleda!!!!

Naiven je tisti, ki verjame, da bodo zgradili letališče na Toškem čelu ali tisti, ki verjame, da sem si naredila luknjice v ušesih kar z navadnim svinčnikom vse to se je res zgodilo; na račun naivnosti te osebe smo se svoje čase kar krepko nasmejali

Odvisno, kakšna so stališča zdravnice do uradne medicine (a je butasto vprašanje, a - no morda pa ni tako samoumevno, bomo vidli)

O kok se vam dogaja jaz pa sem zdaj pol ure opravljala (če bo dež, veste kdo je kriv za to) zdaj pa ni otrok, majo športni dan - kok j v šoli dolgčas, če jih ni - kaj sploh počet - no saj je dost administracije dokumentacije za uredit sam šit ko sem pa na LN priklopljena, pa je tu bolj zanimivo vsi se pritožujejo, kok se slabo počutijo, mene je dans zjutraj ena baba skor s ceste zbila, madona 2 tedna mam izpot pa lepš vozim ,matr jim kmetavzarsko, ko mislijo, da je cela cesta njihova, pa kje je še folk vidu da pri nepreglednem ovinku pelješ po sredi (ozke!!) ceste,a jaz pa naj v živo mejo al v škarpo zapeljem al koga no ampak važno da mamo urejen pravi zen vrtiček in zelen pogled okoli (poleg ČB mukic) in ja, 2 mucka prideta k nam, ju bomo probali kar k psički uturit. kOOOOOOOOOOOOOOMAJ čakam julij, ker bom mela generalno čiščenje stanovanja in lahko bom zrihtala vse lepe reči, za katere nisem mela časa čez leto. zdaj vas še mal preberem, pol pa hajd delat

Matr jaz pa da moram slovenščino popravljat in to pri moji službeni kolegici!!!! Prav v živo sem čutila muke in trpljenje in danes sem še posebej dojemljiva za strese bogih otrok, ki jih doživljajo v šoli. HVALA bogu da je šola za mano

hm jaz tudi tega ne štekam, kako lahko kdo to naredi kaj otroci lahko dajo staršem - jaz ugotavljam, da ne morem moje hčerke "okol prenašat" - enostavno mi tega ne dovoli njen pogled, njeno vedenje; ne morem jo jemat .. klinc, bom konkreten primer povedala: "Mami zakaj moram bit zapeta?" (v avtu) jaz: "Pipika zato, ker se lahko udariš, če se kam zaletimo, veš? Pa te bi bolelo!" Ona: "Ampak, zakaj?" itd. no, ne rečem, da zato, ker bo prišel hudoben policaj in naju v zapor peljal - samo zato, da bo dala mir in bo vsa presrana pripeta in niti prdnit ne bo upala. Čeprav se zakaji nadajujejo v nedogled. Prosim je beseda, ki jo uporabljam, začela pa jo je tudi ona. Do staršev sem bila včasih zelo nesramna, tako zelo, da me je sram, ko na to pomislim, rajši ne bi šla v podrobnosti; aampak takrat se tega nisem zavedala. Zdaj vem, kako sta me mogla met rada, da mi nikoli tega nista metala naprej... In zdaj se šele zavedam, kok jim pomeni, da pridemo k njim na kosilo, da mal poklepetamo, pa kok mojmu fotru pomeni, da mu zet reče, če pride kaj pomagat - pa take MALENKOSTI. Ampak konc koncev a je še kaj poleg malenkosti, s katerimi si sestaviš neko ... ma daj, bluzim. grem se odklopit. papa

hotla sem pa začet s stavkom da mi je prav vseeno kdo kadi in kdo ne - če mu paše... saj ma vsak svoje razvade in svojo pot v življenju

Ja tudi moj fotr kadi pa to počne na balkonu zadnjič pa sem sedela na klopi (ena prireditev) in zraven mene in tamale ki mi je stala na nogah) je ena ženka kadila da je dim direkt v faco nama šel ej V TEM PRIMERU pa sori nisem tolerantna - da je lahko kdo tok netoleranten :xx!:

ja lahko greste na soline in s seboj vzamete sadje in ga jeste in noge namakate v vodko in uživate v prijetni družbi s kom ali samim seboj... joooj kok sem jaz to rada počela...

hm tudi jaz sem se spremenila v odnosu do staršev do neke mere (po rojstvu hčerke) - bolj tolerantna sem, bolj jih razumem; obenem pa opazim, da se vsi skup še vedno ujamemo v prejšnje odnose (ko sem bila doma in je bilo treba pazit name in mi govorit kaj je najboljše zame) - zlasti če pridem za več kot pol dneva "domov". Čist nasprotno od mojga moža, ki ima s svojo mamo bolj "uradne" odnose - kot da si ne bi bila sin-mati. Spoštujeta se (recimo da je to tudi z njene strani), ni pa tiste ljubezni, kaj vem, kot je npr. pri meni doma, ko me še zdaj kdaj oče kar objame ali se lupčkamo ob kakih priložnostih in tako jaz kar zlezem k mami na kavč - no tega pri njegovi mami ni, čeprav je sam precej crkljiv do naju s tamalo. opažam pa, da se še vedno vsi na nek način bojimo mojega deda (maminga očeta), ki je odraščal brez mame in je vzgajal v strogem vojaškem tonu), čeprav ima blizu 80 že... pa kar ne gre in ne gre drugače z njim... zanimivo.. včasih ga kar sovrasžim, ker mu par stvari ne morem odpustit (tudi kako ni moji mami pustil it v tisto šolo, katero si je sama zbrala) - po drugi strani pa se mi smili.. ampak sem že zašla s teme

Ajda, če mu že zdaj ne zaupaš... lej, jaz sem svojga moža spoznala na LF, on nič več ne pride (no že takrat je bolj gost bil), jaz pa kar visim tu, pa ne, ker bi koga iskala, ampak ker mi je fajn. In ker si zaupava, si ne teživa zaradi tega, ne sumiva in si ne delava problemov iz nič. srečno!

dobra vila za en dan in bi čarala-odčarala bi vse bolezni in izpolnila srčne želje vsem ljudem (ker bi bila vila bi tudi vedla, katere so res srčne in taprave želje) noin ko bi že bila vila, bi še moji družinici pričarala kamnito hiško na morju...