Matej

Javna »zahvala« županu Mestne občine Maribor ob prireditvi Leto gora 2002 4. oktobra je bila na Bolfenku na Pohorju zaključna prireditev ob mednarodnem letu gora. Ob mični in prenovljeni cerkvici z bogatim zgodovinskim izročilom je dišalo po pečenem kostanju in točil se je sladek mošt. Kulturni program ob prireditvi je bil narodnostno bogat in milozvočen za uho. Sledili so govori uglednih gostov. Minister za kmetijstvo, g. But, je povedal: »Da se na precejšnjem delu slovenskega ozemlja razprostirajo hribi in planine. Slovenija je, ob morju in ravnicah, tudi dežela gora, ki so nam vsem, ki imamo radi svojo domovino, še posebej pri srcu. V Sloveniji zato z veseljem pozdravljamo odločitev Organizacije združenih narodov, ki je leto 2002 razglasila za Mednarodno leto gora. Prepričani smo, da lahko takšna mednarodna pobuda pomembno prispeva k večjemu zavedanju, tako organizacij kot posameznikov, o globalni vlogi tako pomembnega ekosistema kot so gore«. Tudi mariborski župan je v (na)govoru nadaljeval s poudarjanjem trajnostnega razvoja, kako je pomembno ohranjati ekološke in socialne funkcije gozda ter o pomembnosti ohranjanja kulturne in naravne krajine Pohorja in celotnega našega okolja. Takrat so ljudje zavili raje ven na mošt, ki je bil vsaj naravno sladek. Kakšen trajnostni razvoj neki?!?!?! Letošnjo jesen je Ministrstvo za gospodarstvo »podarilo« 101,5 milijonov sit nepovratnih (davkoplačevalskih) sredstev Smučarskemu klubu Branik (podjetjem ŠC Pohorje, Rikom d.o.o. in GTC Kope) za umetno zasneževanje na Pohorju. Država ob letu gora jasno pravi: »Vse glavne reke na svetu izvirajo v gorah in višavjih, saj v gorah pade večina padavin. Več kot polovica prebivalcev sveta pije vodo, ki izvira v gorah, uporabljamo pa jo v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji. Vodni viri so omejeni, zato v svetu prihaja celo do mednarodnih sporov. Pomembna naloga današnje civilizacije je razumno upravljanje vodnih virov v gorah«. S postavitvijo mnogih (tudi nelegalnih) jezer za umetno zasneževanje se na Pohorju dogaja nasprotno od smernic trajnostnega razvoja… In tako je ta prireditev (bila) še ena pest peska v oči državljanom Slovenije, Pohorcem in naravi. Nepovratna sredstva bi lahko npr. preusmerili v obnovo »zaspanega« hotela Bellevue (katerega lastnik je sicer Športni center Pohorje, direktor g. Drago Rataj – a imeli bi od tega tudi nekaj obiskovalci mariborskega Pohorja.), za vzpodbujanje kulturne in naravne dediščine Pohorja ali za izvajanje monitoringov ranljivosti okolja zaradi posegov v okolje, konkretno na Pohorju… Po govorih, ki so jih obvladali že farizeji, se je prireditev selila v omenjeni hotel, kjer sta imeli predstavitev nevladni organizaciji CIPRA in Forum za Pohorje. Zahvaljujemo se županu za »obisk« na predstavitvi – naš program smo namreč predstavljali samemu sebi!!! Prav tako ni nihče drug iz državnih služb prišel na predstavitve nevladnih organizacij. Očitno odgovorne državne institucije ne zanima civilna družba in dogajanje v občini in državi skozi oči »vsakdanjega« državljana. Vsaka moderna družba, ki še temelji na demokratičnih načelih, si ne more več privoščiti delovanja brez sodelovanja civilne družbe in državljanov! Opozarjamo, da je mariborska oblast do Pohorja brezbrižna in samozadovoljna, deluje po načelih plutokracije in razprodaja kulturne ter naravne vrednote. Še razstavni panoji Foruma za Pohorje so bili postavljeni na samostojno mesto, v hotel, vstran od ostalih sodelujočih na zaključni prireditvi. Kar kaže na »posluh« mariborskega Zavoda za varstvo narave (soorganizator prireditve) in na prikrivanje realne slike dogajanja na Pohorju. Ugotavljamo velik razkorak med Alpsko konvencijo (ki je sicer Slovenija še ni ratificirala), nazivom Maribor – Alpsko mesto in med dogajanjem na Pohorju. Pohorje je še zmeraj smetišče za zastarele in trajnostno (Substainable development – angl. »biti zmožen obstati«) zgrešene projekte. Prevladujejo interesi posameznikov, ki pod krinko gospodarskega razvoja uspešno pretakajo davkoplačevalski denar v svoje žepe in ustvarjajo naravno in socialno škodo. Opozarjamo na zakrnelo in nazadnjaško stanje duha v Mariboru, kjer je na prvem mestu finančni dobiček skupinice ljudi. Trajnostni razvoj pa postaja vse bolj obrabljena fraza za politične govore! Hvala za takšno mesto. Sestavili: Marlena Humek, Matjaž Roter, Matej Kos Forum za Pohorje Email: matej.kos@guest.arnes.si Vesel bom vsakega emaila in se tudi vsem zahvaljujem za vso moralno podporu. HVALA! *Priporočamo obisk sledečih strani:* http://users.volja.net/zivljenje/ http://users.volja.net/hudournik/ http://www.kristali.comtron.si

Skupina občank in občanov Foruma za Pohorje je zelo zaskrbljena za nadaljnjo usodo Pohorja. Menimo, da Pohorje ni v lasti posameznikov, ki so se izkazali kot slabi upravljavci, ampak da je naše skupno dobro. Pohorje je že nekaj časa, predvsem v zimskem času, teren oziroma poligon za smučarske dejavnosti. Te dejavnosti pa se iz leta v leto širijo (nove žičniške naprave, umetno zasneževanje, umetna jezera, umetna razsvetljava pozno v noč…) – kljub spoznanju evropskih strokovnjakov, da smučanje zaradi klimatskih sprememb pod drevesno mejo nima prihodnosti. Samo v Mariboru se bo povprečna temperatura do leta 2025 predvidoma dvignila za +4 stopinje Celzija. V zadnjem času opažamo na t.i. mariborskem Pohorju posege v prostor, ki so zaskrbljujoči. Pri tem mislimo predvsem na zgoraj navedene dejavnosti in druge posege na obstoječih in predvidenih smučiščih in žičniških napravah ter na kolesarsko progo. Problematična je tudi vožnja z motornimi sanmi po nezasneženem terenu. Vprašanja, ki sledijo, odstirajo vsebino našega opozarjanja in apelov. Na nekatera vprašanja je MOM sicer odgovorila, a občutek stihijskega ravnanja s Pohorjem in odsotnost vizije, ki predvsem obravnava sonaravni, trajnostni razvoj in skrb za prebivalce na/ob Pohorju, ostaja. Pohorje je tukaj in mi moramo sodelovati z njim, z njegovo naravno in kulturno dediščino ter ljudmi. Prepuščanje prihodnosti ozkim interesnim skupinam (npr. smučarsko-turistični lobi), ki vidijo v Pohorju le priliko za večanje finančnega kapitala, bi bilo tako za ljudi, kot za naravo, pogubno. Predvsem pa je pomembno osveščanje ljudi in pozornost do zavajajočih številk o zmanjševanju brezposelnosti in dobičku ter večanju razni kapacitet. Vprašljive so takšne (enosmerne) študije in predvsem verodostojnost podatkov, ki se navajajo. Morda je to le zavajanje države (infrastrukturo ob smučiščih bi financirala država, prihodki smučišča pa bi se stekali v zasebnikov žep npr.) in ljudi (dobili službo, boljše cestne povezave, večanje gospodarske rasti regije…). Nekaj vprašanj, sicer naslovljenih v pomladnih dneh 2001 na Mestno občino Maribor. 1. Kakšni sta vizija in strategija ter kakšni so kratkoročni in dolgoročni načrti Mestne občine Maribor ter Programskega sveta regijskega parka Pohorje v zvezi z urejanjem prostora na območju mariborskega dela Pohorja oziroma na Pohorju kot celoti? 2. S katerimi odloki Mestne občine Maribor je območje t.i. mariborskega Pohorja zavarovano in kako? 3. Kdo so lastniki turističnih in športno rekreacijskih objektov ter zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja? 4. Kdo so koncesionarji in upravljavci objektov in zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja, ki so v občinski ali v državni lasti? 5. Komu in koliko omenjeni upravljavci, koncesionarji plačujejo za uporabo objektov in zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja? 6. Komu in koliko omenjeni upravljavci, koncesionarji plačujejo za uporabo naravnih virov (vode), porabo električne energije za razsvetljavo smučarske proge, zasneževanje proge in delovanje vlečnic na območju t.i. mariborskega Pohorja? 7. Koliko sredstev je občina namenila in namenja za umetno zasneževanje, za razsvetljavo smučarske proge in gradnjo kanalizacije? 8. Kdo je današnji lastnik Pohorske vzpenjače in tistih smučarskih vlečnic na t.i. mariborskem Pohorju, ki so bila pred leti družbena lastnina. Za koliko denarja je postal lastnik teh žičniških naprav in komu je ta denar plačal? 9. Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijskih površin na mariborskem Pohorju - sektor Bellevue (MUV 96/10) nalaga upravljavcu, da 2x letno opravi meritve voda v Radvanjskem potoku pod akumulacijo ob vznožju snežnega stadiona. Kakšni so rezultati meritev od 1997 leta dalje? 10. Kako je poskrbljeno za progo za gorske kolesarje vzdolž FIS proge? Zakaj proga še ni bila »vrnjena« v prvotno stanje, kakršno je bilo pred nedavnim tekmovanjem za svetovni pokal (posegi za progo v del gozda in preoblikovanje zemljišča na smučišču)? 11. Kako je z izvajanjem vladne uredbe (Uradni list RS, št. 16/95 in 28/95) na t.i. mariborskem Pohorju o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju? 12. Ali je Maribor Alpsko mesto in kaj to pomeni za Mestno občino Maribor glede na odnos do naravnega okolja? 13. Kako predvideva občina vključevanje občanov in civilne iniciative v Projektni svet regijskega parka Pohorje? Pohorje potrebuje turistični in gospodarski razvoj – a za vse zainteresirane in živeče ob/na Pohorju in predvsem v skladu z naravovarstvenimi načeli. Matej Kos, Forum za Pohorje, Maribor EMAIL: matej.kos@guest.arnes.si

Pohorje nudi Mariborčanom rekreacijo in oddih. Sprehajalci in izletniki se naužijemo miru in »napolnimo baterije«. Bor, ki je naznanjal konec prvega dela poti na Pohorje, do znamenitega Luke, in nam vlival samozavest za naprej, je posekan. Kot je včasih »posekana« samozavest organizatorjem Zlate lisice ob nagajanju vremena. Res je, da je SK Branik dosti naredil za smučarje in samo mesto, kot tudi za razvoj zimskega športa. Res pa je tudi, da lahko samozavest hitro postane kot »slon v trgovini s porcelanom«. Tako smo priča uničevanju Pohorja in njegovih dreves in nekje tudi čutimo, zaščitnega simbola tega dela Štajerske. Drevo je v mnogih kulturah našega planeta zaščitni simbol, simbol rasti, samozavesti in optimizma. Japonci imajo svoje družinsko drevo, negujejo ga kot lastno družino. Tibetanci razlagajo duhovni in zemeljski svet s pomočjo drevesa. Na Baliju se drevesu opravičijo, preden ga posekajo in tam postavijo svoje bivališče. Indijanci pa se posvetujejo z drevesnimi duhovi, kadar potrebujejo pomoč pri življenjskih odločitvah… Carl G. Jung, znan psihoterapevt in raziskovalec človeških arhetipov bi rekel, da nas ljudi, tudi v odnosu do dreves, povezuje neka skupna nit. In tudi od tega odnosa je odvisno naše bivanje in naša sreča! Mi mariborčani iz tega nismo izvzeti. Prepričan sem, da bi to potrdil vsak pravi zdravitelj. Nisem proti razvoju zimskega športa, nasprotujem pa takšnim grobim in destruktivnim posegom v okolje, kot smo jim priča tukaj pod Pohorjem. V Mariboru so drevesa več ali manj opustošena. Namesto dreves med bloki, kjer bi ptica naznanila pomlad in kjer bi se lahko poleti v senci, ko prideš iz naporne službe, ohladil, imamo v nebo vpijoče štrclje. Ti štrclji so nekoč bila drevesa. Ki pa se ravno tako sekajo in obrezujejo nestrokovno (oziroma brez vsakega občutka za estetiko in naravno). Človeku ne preostane drugega, kot da se prepusti sreči televizijskih nadaljevank in njihovih junakov, bivanju v velikih trgovinah ali pa celo zbere dovolj moči in se odpravi na Pohorje. A kam; danes bor, jutri drevored Brez, nakar gozd zaradi smučišča nad Rušami, dodatnih megalomanskih turističnih vizij in naslednje dni dvopasovnica čez Pohorje do Kop. Čim hitreje in čim bližje in čez še zelo neokrnjene in ohranjene predele Pohorja (npr. Kladje). Kaj pa ljudje ob/na Pohorju, njihove cestne povezave z dolino in ostala infrastruktura?! Ohranimo naš ponos. Matej Kos, Forum za Pohorje, Maribor EMAIL: matej.kos@guest.arnes.si