coccinelle

amis, na srečo sem trpežne sorte in se ne dam kar tako uničiti samo mal mi pa že preseda ... saj bo bolš (pobožne želje)

pozdrav vsem skupaj, se opravičujem za odsotnost vsem prizadetim in neprizadetim sorry, ampak o tem, kaj je in kaj ni haiku ter zakaj, sem na teh straneh, pa tudi na blogu že tolikokrat pisala, da res ne vem, kako naj še povem... če nekoga res zanima, je na spletu ogromno literature - teorije in samih haikujev - res da predvsem v angleščini, da ni težko najti razlage. ah, oprosti za 'nepoglabljanje', razlog je isti kot zgoraj. tvoja pesem je ena sama metafora, kar je za poezijo sicer zaželeno, v haikuju pa nima kaj iskati. torej, štekam metaforo, a to prav zaradi nje ni haiku. ok, naj bo ponovno. o točni definiciji, kaj haiku sploh je, se krešejo mnenja že od časov japonskih klasikov. a ena od ključnih lastnosti, o kateri se strinjajo praktično vsi, je ta, da haiku slika z besedami. to pomeni, da v haikuju ni prostora za direktno izražnje čustev, metafore in podobne pesniške prijeme. haiku skozi konkretno podobo sporoča globljo resnico, poglobljeno dojemanje sveta okoli sebe. praviloma (ne pa vedno) je haiku sestavljen iz dveh podob, ki sta med seboj usklajeni, povezani ali na videz nasprotujoči in postavljeni ena ob drugi izražata neko sporočilo. podobe so praviloma iz narave (tudi človek in njegovo okolje se smatra za del narave, a če je v središču 'pesmi' človek, to ni haiku, ampak sorodna oblika,senryu), v preteklosti je bila ena od podob obvezna referenca na letni čas (npr. sneg = zima, metulj = pomlad, polna luna = jesen, počitnice = poletje...) z vso svojo simboliko. ko sem že omenila, da luna tradicionalno predstavlja jesen, morda je za nas nenavadno, saj jo lahko opazujemo skozi vse leto. a prva jesenska polna luna je občudovana pri japoncih, saj jo v tem času smatrajo za najlepšo, najbolj popolno... ta link je sicer prav v tej temi že podal silver, pa ga še enkrat dodajam, če koga slučajno zanima kaj več o haikuju (sicer v angleščini) aha poetry - haiku pa še en link, tudi s precej praktičnimi primeri, tudi haikuji v slovenščini... tempslibres

skrajn cajt da uletim ne en kofe, dans me čaka tlaka v službi do pol devetih zvečer (pa še naslednja 2 tedna vsak drugi dan) pozdrav

hoj, sedna eh, malo sem zasedena, malo rabim pavze... in komaj čakam pomlad!!! oster marčni veter še enkrat mrtvo trsje oživi alan, verjetno da si, samo ne ravno na haikujski način. Zerkalo, tole je sicer lepo, a tudi ne preveč haikujsko... free, to pa je že precej blizu, čeprav... no ja, saj mi je všeč

o, hvala

Alan, narobe si razumel. bistvo haikuja ni v intelektualiziranju ali moraliziranju in blodenju, nasprotno - to je nezaželeno - haiku je slikanje z besedami. bistveno v haikuju je, da avtor s podobo nakaže notranje doživljanje... npr. v haikuju ne bo omenjal osamljenosti, ampak bo prikazal recimo igro pasijanse za spuščenimi roletami... in še nekaj, prva oseba (jaz) je dovoljena le, če ni središče dogajanja, ampak le del celotne slike... drugače pa - ja, imaš prav - ni se ti treba držati pravil...

iz spoštovanja do bralca in njegove sposobnosti rekonstrukcije dogodka. sploh pa je eno prvih pravil haikuja "show don't tell"... mislim, da ni treba prevajat

ena finta je, ki meni pomaga: zamisliš si eno točko in pogled čim dalj zadržuješ na njej tudi med obračanjem, ob koncu obrata pa se vrneš s pogledom nanjo. jaz se vrtim, kot da bi delala pirueto, vsakič za en polni obrat.

Alan, morda me je zmotilo prav to, ker je sporočilo preveč jasno, brez očitnih podtonov in globljih razkritij; v bistvu le opis nečesa. seveda lahko tudi to (hojo brez dežnika) vzameš kot metaforo življenja, kot si nakazal v drugi obrazložitvi. Morda sta tvoja haikuja na nek način celo podobna nekaterim sodobnim japonskim haikujem, ki uporabljajo (celo preveč karikirano) simboliko zahoda, vsekakor pa v njih najdem tudi nadih zena. tole je le moje skromno začetniško mnenje: osebno so mi bližje nekoliko bolj tradicionalne oblike haikuja, brez očitne metaforike, zato težje komentiram drugačna dela.

ja, oprosti, ni mi bilo čisto jasno, koliko si resno mislil vprašanje. jaz se vrtim z rokami v odročenju, vsak obrat za 360 stopinj štejem za eno ponovitev.

naj bo še en pofočk semle... vas skoraj nimam več časa brat, malo pa sem si tudi vzela čas za druge stvari. poleg vse gužve v službi (za katero upam, da se bo počasi umirila) sem se lotila enega čisto osebnega projekta na haikujski sceni, za katerega ne vem, kaj (če sploh) bo prinesel... morda je vse skupaj zgolj velika neumnost. drugače pa pozdrav vsem, pobože vsem bolečim delom teles... mejte se

oj, Amis dobro pospravi

lepo, da sodelujete, čeprav je 'šica' mal na dopustu Alan in Piko - že, že, ampak kje je tu sporočilo razen podobe (ali pa česa ne vidim)? free, za kalodont imaš drugo temo... čeprav ni tolk napačno, samo spet ne preveč haikujsko. daljša od nje vejica v srakinem kljunu

ksenia grr, še vedno se vrtim nekje okrog 15... nimam volje povečati