Folk, kolk vam dogaja... saj sploh ne sledim Meni po eni strani ful paše tale otoplitev... kolk je lepo na sončku , po drugi strani sem pa kar skozi nekaj zoprna in brez energije... nekaj mi manjka, pa ne vem, kaj Koseški bajer ima še leden pokrov, vse naokoli pa se že kažejo znaki obnovljenega življenja... grmovje se iz zimske sivine preoblači v bolj pomlasne odtenke, veje dobivajo rdečkasto-rumenkasto-zelenkast pridih... pomlad prihaja! Tudi vrabci v še golih drevesnih krošnjah glasno pozdravljajo prebujajočo se naravo... ali pa imajo zasedanje ptičjega parlamenta, tako so hrupni. Tole sem morala izliti iz sebe, da se spomnim, kako lepo je v bistvu biti tu, opazovati spremembe v naravi in v sebi, se jim prepustiti, jih sprejeti...