coccinelle

Eh, to je pa tako, če malo pišeš, vmes pa malo delaš ... vmes so bili posti, ki sem jih spregledala

Tole verjetno meni namenjeno Ne vem, če gledam ravno idealistično... res je, da ne poznam zadeve čisto v globino... kdo stoji za vsem tem in to... stvar pa je večplastna in umazana in zato se v bistvu nisem opredeljevala.

Ja, saj če prav razumem, je Selene hotela poudariti, da je ženska (Milena) potrebna zdravljenja in ne aresta... ker to, kar je počela (in bi še vedno, če bi ji omogočili), je duševna motnja. Strinjam pa se, da je zadeva bolj kompleksna kot izgleda na prvi pogled. Lahko je soditi eno ali drugo stran, vendar je dejstvo, da so najbolj trpele prav živali... delno zaradi Milenine obsesije, delno pa zaradi nemarnosti okolja (in oblasti) in zatiskanja oči pred situacijo.

Se strinjam, Selene

Pametno, Amis, včasih moraš malo odklopiti Kwa zdej to, rakice? Ne se dat, tudi to bo minilo Mene tudi hoče nekaj makaronasto... premalo spim... se neki ven mečem s športom, pa brez lune za lahko noč ne gre, tudi kar šponam tu v službi... bi mi pasal kakšen kavč pri roki ... Ma, če hujšega ne bo

Za spremembo brez trohice rdeče črno, temno modro, več odtenkov bež počutje dnevu primerno... zaspano

Hvala, Contesa

Ponedeljek končujem prijetno utrujena in se odpravljam spat. Čeprav nisem bila preveč navdušena nad odhodom na trening, je vseeno pasalo malo švicanja na kegljišču

Ej, nobenemu samo sem tam v dnevnik neki napisala, pa da sama sebe ne negiram (nič slabih in to)

grem na trening zdaj, da ne bom lenoba izpadla

Daj no malo pazi, no... drugače si boš enega lepega dne prstke še odrezala Kako boš pa potem tipkala napoved za nas? me malo drži pa na trening moram in se mi ne ljubi

dobre lastnosti? a niso očitne slabih pa nimam pa mi dokažite nasprotno!

Sem si poskušala razložiti sanje... morda sekam mimo, a naj ostane tu zapisano prve: voda, mirna in široka... moj čustveni svet je zaenkrat umirjen... vendar se obeta sprememba - renoviranje hiše. Zavedam se, da je sprememba nujna - prazno stranišče. Vendar je potrebna previdnost... pot, ki se prva ponuja, ne vodi nikamor, lahko prinese izgubo (mokre noge)... bolje je počakati na pravi izhod (prihaja prijatelj s čolnom) v bistvu druge sanje govorijo podobno... romanje - iskanje novih poti, napredek... prerokbe izpolnjene... končni uspeh? padec letala... previdnost, ovire na poti... izogibati se najbolj ukoreninjene variante (zruši se najstarejše letalo) tretje pa mi ne grejo v kontekst... morda se mi posveti pozneje, ali pa mi kdo pomaga (Conti?)

Sem se odločila, da iz sklopa sanjskih romanov v zadnjem obdobju podam par 'zgodb', ker nekako ne najdem povezave... Bila sem na nekakšnem izletu še z dvema znancema, ki pa jih v resnici ne poznam. Ob neki reki, ki pa je izgledala kot jezero, smo se spoznali z zanimivo žensko… bila je visoka, močna, prijetnega videza in rdečih lic… prava upodobitev zdravega kmečkega dekleta. Povabila nas je v svojo hišo, ki naj bi jo preuredili v nekakšen penzion… če se ne motim, je bil del te hiše tudi vodni mlin, stala pa je na desnem bregu reke/jezera. Ne spomnim se, kako smo prišli tja, ker na oni strani ni bilo cest in hiša je bila nekako stisnjena med breg in pobočje, ki se je vzpenjalo nad njo… v spominu pa mi je vtis, da mora biti voda prijetna, saj so v njej plavali ljudje in se igrali otroci. Ko smo bili v hiši, je gospodinja odšla mesit testo, sama pa sem želela poiskati stranišče, vendar je bil temu namenjen prostor prazen, sveže ometan, v tleh pa je bila loputa iz ploščic. Na vprašanje, zakaj tako, je gospodinja odgovorila, da morata z mamo v mesto, ki je oddaljeno nekaj ur plovbe po reki, in da se hiša prenavlja. Zatem sva s prijateljico odšli proti mostu oziroma kraju, kjer naj bi bil most. Tretji sopotnik naj bi prišel za nami z gliserjem in nas odpeljal navzdol po reki. Most je bil sprva trden, betonski, kar na lepem pa se je nadaljeval v leseno brv, na koncu katere je bila oznaka, na kateri je pisalo, da je cesta naprej zaprta, ker prenavljajo most. Od oznake naprej so se deske pogrezale v vodo in ko sva se približali koncu poti, do se tudi deske pod nama začele pogrezati, tako da sva nazadnje do gležnjev brodili po vodi. Hitro sva se vrnili do betonskega dela, ki je bil tudi nekakšen pristan za čolne in sklenili počakati kolega, ki naj bi nas pobral. Zaradi mokrih nog sem se počutila nekoliko nelagodno… tu pa se sanje končajo. Naslednje sanje so bile tudi obsežna zgodba, od katere se spomnim edino nekaj podrobnosti. Šlo naj bi za nekakšno romanje, vendar ne v religioznem smislu, na katerem naj bi se izpolnile tri prerokbe… ne spomnim se, za kaj je šlo, a zdele so se mi neizpolnljive. Spomnim se zelene pokrajine in pa neke zgradbe, ki je izgledala kot nekakšna kasarna in v kateri so bile sobe, kjer naj bi prebivali. Nad nami so se spreletavala tri manjša športna letala, eno od njih je izgledalo kot dvokrilec iz 1. svetovne vojne. Nekako sem vedela, da bo ta strmoglavil in to se je tudi resnično zgodilo. Pri tem je zanimivo, da kraja padca nisem videla, ker ga je zakrivalo zelenje, vendar so po zraku leteli ogromni kovinski deli (le od kod so se vzeli, če je šlo za lahko, pretežno platneno letalo)… pred njimi smo se umaknili v 'kasarno' in vse skupaj je bilo povezano z izpolnitvijo ene od (ali morda večih) prerokb. V nocojšnjih sanjah pa so mi ukradli avto… vse se je dogajalo na nekakšnem kongresu in z mano je bil partner. Postavali smo v salonu hotela, ko sem se spomnila, da moram naslednje jutro biti nekje drugje. Odšla sem na parkirišče, kjer nisem našla avta. Nisem se preveč sekirala, čeprav sem slutila, da je nekaj narobe… izginotje sem povezala z organiziranim kriminalom. Naslednjič je bila že tema in s sabo sem vzela partnerja, avta pa še vedno ni bilo. Ni me toliko vznemirjalo dejstvo, da si mi ga ukradli, kot to, da naslednji dan ne bom mogla priti na dogovorjeno mesto in kako naj sporočim, da me ne bo...

Menda v devici in v 9. bajti

Jaz pa ribje berem, tko da...

Veliko uspeha, Aira

Ja. Sem se spomnila zjutraj. Srečno pot in naj bo uspešno, karkoli že je

bomo že p(d)očakali

Lia... sočustvujem s tabo Hudo je, ko vidiš hišnega ljubljenčka, kako se muči in veš, da mu ne moreš pomagati ... edino, kar lahko storiš, je, da mu stojiš ob strani v zadnjih trenutkih... evtanazija je v takih primerih odrešitev... a ko vidiš tiste oči, zaupljive, v njih zavedanje bližine konca... Če zmoreš, je verjetno najbolje, da si čim prej omisliš novo krzneno kepico, da to omili bolečino in povrne veselje... za nekaj naslednjih let Moj današnji dan... sprehod po tržnici... prijetno s koristnim... opravki za mojo dušo Tekma v Postojni... ponovno ugotovila, da dober kolektiv ustvari zdravo vzdušje, da smo z združenimi močmi sposobne premagati krizne trenutke in doseči končni uspeh ... in danes smo bile pravi kolektiv... vzajemno spodbujanje, brez očitkov soigralki, ki ji ne gre... pravilne odločitve v pravem času... in skupaj smo se veselile zmage

Me mika, da bi ga nekoč... kmalu ... morda ga pa bom

... če se ne motim, je to 7. zaporedna zmaga Laščanov, izenačen rekord Olimpije z začetka lige ... kako je pometel z vso konkurenco, Avstrijci pa dolge nosove In po izgubljeni lanski sezoni spet zmaga Janice Kostelić v slalomu

Tole mi je pa všeč, Bobnar Ja, včasih bi bilo res dobro, da bi imel dan vsaj 36 ur, tako da bi res lahko zadihal, si vzel zaslužen čas samo zase... ne pa samo vročično divjanje sem in tja in vse opravljeno na tričetrt, brez prave posvetitve.

Brrrr... jaz pa mislim, kolk sem zgodnja, če vstanem ob pol šestih ... tibetančki pa itak pašejo k vstajanju

Selene * sem se spomnila... danes bilo v mojih sanjah nekaj v zvezi z avioni... en crash tudi... dvokrilec, leseni, starinski... nekaj takega kot Jenny Hehe, te ta kratke stavke pa gvišn Gurenci pogruntal