hmm..uvopdna misle se mi zdi kar prava... obenem pa pri sebi: slaba volja = nezadovoljstvo = neki občutek nesrečnosti = jeza.... najprej se moraš res tega zavedati in opaziti pri sebi (to je nekdo tu že napisal), potem pa pri sebi ugotavljam da je šlo največkrat za kako razočaranje..torej nezipolnjeno pričakovanje ali do sebe, ali do okolice.... pričakovanja pa sem si sama pripravila...sedaj pa: ali lahko popravim pričakovanje, neham pričakovati, oprostim sebi ali drugim...ampak to vse delam sama s sabo, bi rekla skoraj racionalno po korakih... in najbolje je , da takrat hodim, kolesarim, plavam...je najlaže... če bi samo sedela ne bi šlo....mogoče kdo to zna, pa bi mi nasvet prav prišel in še ko sem imela res slabo obdobje in so se mi črne misli podile kar naprej po glavi in nisem mogla ne delat, ne spat, ne se veselit...sama sebi sem šla na živce, ker sem kar naprej nekaj tuhtala in mozgala v sebi, se pritoževala čez druge (spremenit pa nisem mogla nič) in sem si zadala nekako tako: vsak dan lahko tri ure si tečna, uro dopoldne, uro popoldne, uro zvečer...in sem počasi ta čas zmanjševala in ko sem se zalotila pri črnogledosti, sem si rekla, tako, sedaj imaš eno uro čas, da gledaš v prazno in si slabe volje in potem do treh nič več...in popoldne zopet...in je šlo (čez čas, ko je napočil čas, da bi lahko črnogledala, se mi ponavadi več ni ljubilo in sem rekla pih, kje pa imam čas eno uro v prazno gledat, deset minut pa dovolj za danes....) saj ne vem, mogoče so to prevče racionalne rešitve ima kdo druge? LP