Ej ne se sekirat, ta te sigurno ni mela v planu sprejet, še preden si prišel na razgovor. Upam da ti bo naslednji razgovor prnesel službo oz. redno zaposlitev. Ja ko se spomnem kolk razgovorov sem dal čez. Na enmu so se delali norca iz mene, pa so to tudi dobili. Sem jim reku da sem iz zapora uletel, da sem bil obsojen za poskus umora , vse kar sem zapisal na prošnjo sem na razgovoru zanikal. Res mi ni bilo jasno zakaj so me zasliševali trije ljudje za eno klinčevo delovno mesto. Na tistih razgovorih kjer je več ljudi v komisiji, so ponavadi tudi precej arogantni. Na koncu sem ugotovil da na intervjuje za službo, se ni potrebno ne vem kako obleči, ne smeš biti plašen, prej domač. In če so spraševalci arogantni, si lahko tudi ti. Čim so arogantni vem da ne bom sprejet, zato nimam kaj izgubiti. Spominjam se enega drugega razgovora. Zasliševal me je osebno direktor oddelka. Bil je tako nevljuden in aroganten, da sem že po minuti razgovora vstal in mu zagrozil da mu bom presekal kravato, zaradi obnašanja. Kao se je opravičil in hotel nadaljevati z razgovorom, pa sem brez besed odkorakal. S takim kretenom nočem imeti nobenega opravka. Tudi mi iskalci zaposlitve smo lahko izbirčni glede delodajalcev. Tudi mi delojemalci smo lahko pozorni na prvi vtis delodajalcev, še posebej pa je potrebno biti pozoren na nivo razgovora. Če se nekdo vpiči na neko podrobnost, pomeni veliko možnost da ne boš sprejet. Če je bil razgovor sproščen, v korektnih tonih in če ti je uspelo predstaviti sebe in imaš dober občutek, so kar velike možnosti da te zaposlijo. Mislim da so razgovori za zaposlitev na nek način trgovanje z svojimi delovnimi sposobnostmi. Na teh razgovorih je treba biti kot trgovec, delodajalcem ponuditi tisto kar veš in znaš, svoje sposobnosti moraš poudariti, kot da prodajaš kakšen dober avto. No mal sem preveč zafilozofiral, upam samo da ti bo moja izkušnja s temi razgovori kaj pomagala.