Ja no, ko pa sem jaz postala vegetarijanka sem obdržala telesno težo enako kot prej. In tudi vsake toliko časa na kakšno leto opravim preventivni pregled in dobil venomer isti odgovor-ZDRAVA, ODPORNA IN VITALNA KOT RIBA. Zanimivo, da obstajajo ljudje, ki imajo vse proti vegetarijanskemu režimu prehranjevanja. Obstajajo ljudje, ki so nevtralni in se ne vtikujejo v druge in obstajajo ljudje, ki to podpirajo in ni nujno, da so vegetarijanci. Vegetarijanski način življenja , ki nosi etično prepričanje je zame vse prej kot napačen, naroben ali sporen. Še preden sem to postala sem poznala ljudi, ki so to bili in jih nisem nikoli osojala, tako kot ne obsojam ljudi, ki v dobrem duhu počnejo karkoli za-kogar koli. Mene so v mojem živjenju učili ljubiti in bila sem učenec tega pojma v prepričanju, kot bom enkrat učila svoje otroke, da počnejo točno to kar čutijo, da je prav. Ker prava ljubezen ne izvira iz misli temveč iz duše iz globine srca, ki čuti in nas opredeljuje kot takšnega kot smo. Tako kot spoštujem ljudi, ki z minimalnimi prihodki vzdžujejo svojo družino, kot tudi tiste, ki so na invalidskem sedežu in hrepenijo po drugačnem živjenju, kot tiste, ki jim je bila svetloba odvzeta iz življenja, kot tiste, ki so bolni, ali pa tiste, ki so osamljeni tako kot tudi tista bitja, ki jih imenujemo živali. Za vse imam dovolj sočutja , da jim pomagam tako kot mi veleva moja duša. In vse opredeljujem enako, nič manj vredno in nič večvredno. Vem, da se marsikomu to zdi čudaško ali prezirno jaz pa žal čutim drugače. Razumem, da če nimaš istega nivoja ljubezni in, da če čutiš in misliš drugače tega ne moreš razumeti. To mi je popolnoma jasno in tako kot jaz nimam pravice obsojati druge tako tudi drugi nimajo te pravice. Si jo le lastijo ampak to še ne pomeni, da je tako prav. Ko pa takole prebiram tiste junaške besede, ki nimajo krone se pa resnično zamislim kje je tisti čar, ki smo ga sposobni dati v druga življenja(pa ne govorim le o živalih) pa smo preveč egoistični, da bi se spomnili na tiste, ki jih zebe, so lačni, osamljeni, prizadeti, so koga od ljubljenih izgubili ali so zaskrbljeni glede novega jutra, medtem, ko smo mi na tem forumu in "sporno" razmišlamo ali je vegetarijanstvo pravilna rešitev ali ne. Važno je, da počenjaš dobro in to je odlika, ki daje iskrico sočloveku ali živali. ( pa, da ne bo pomote s tem ne mislim nikogar od vas). Da imaš roko usmerjeno vedno v tisto smer, kjer jo nekdo resnično potrebuje. To kar jaz pišem pa čeprav niti ne vem zakaj to počnem so le besede, bežni sopotniki skozi naše življenje. Ko pa to udejanjiš pa hrepeniš le še po tem kako pomagati drugim. Ker tako malo je resnično tistih ljudi, ki jim je to znano in je to sestavni del njihovega življenja. Na svojem delovnem mestu venomer srečujem ljudi, ki so hromi in v mesecu decembru prodajajo novoletne čestitke in si s tem prislužijo kakšen tolar in ne znam obisati z besedami kaj njim pomeni, če z njimi iskreno spregovoriš, se jim nasmehneš ali vprašaš, če kaj potebujejo. To je neopisno kako oni gledajo na življenje in kakšna malenkost njim pričara veselje. Pa vendarle, ko bi le lahko imel dan neskončno število ur, da bi še lahko kje drugje pomagala. A sem v mislih vedno tam. Zato tudi ne jem mesam ker čutim, da tudi s tem nekomu odvzamam otroka. Mogoče sem zaradi tega komu zdim manjvredna a važno je le to, da se tistemu zdim pomembna in da tistemu, ki me potrebuje pomagam. In tu skriva moja sreča. LP!