daphnis

Mislim, da je Nivea tudi ena izmed do živali prijaznejših, medtem ko so Loreal, Garnier, Vichy, Johnson and Johnson, Oil of Olaz, Palmolive, Pantene, Old Spice, Pampers, Always, Alldays, Colgate, Aquafresh, Veet, Schwarzkopf, Rexona... ene, ki to sigurno niso.

Aja, pa še nekaj. Ko nas je učitelj v osnovni šoli učil rabe in pomena vejice, smo vsi zehali. Pa nam je povedal nek primer, če je resničen, ne vem, ampak poučen pa. Državni glavar je moral poslati telegram. Nekoga naj bi usmrtili, ali pa ga pomilostili. Ta ga je hotel pomilostiti. Napisal je - Usmrtiti, ne pomilostiti. Hja, stvar so si razlagali napačno in ubogega človeka obglavili. Hotel je seveda reči:" Usmrtiti ne, pomilostiti." No, tako nam je hotel povedati, da je raba vejice, smrtno pomembna.

Mimogrede - s poudarkom na drugim e, ki je ozek. To pravzaprav izhaja iz gredoč mimo, kjer je poudarek na ozkem o. S poklicem, s princem, z Jernejem, s košem, z Blažem, z Gajem - preglas, o se spremeni v e za c, č, š, ž, j. Pa ni samo problem v napačni rabi besed, ali celo hrvatizmom, ampak naglaševanje. Kriza! Pa ne govorim o narečjih.

Tudi jaz mislim, da bi morala prej izvedeti, kaj do nje čuti tip, ki ji je všeč. Če je všečnost obojestranska ali ne. Tudi njegova zavrnitev je lahko nova priložnost. Da možnost drugemu ali tretjemu in ju začne gledati z drugimi očmi. Tako, da resnično nima kaj izgubiti. Če pa samo vztraja pri trenutnih okoliščinah, lahko na koncu izgubi vse tri.

Vsa čast. Res lepo, ko se ljudje odločijo za kaj takega. Res večina ljudi nima veliko in komaj kupi nekaj prepotrebnega svojim otrokom, pa vendar obstajajo tudi taki, ki imajo nekaj pod palcem. Vso srečo.

Milla dela reklame za Loreal, ker se ceni. Loreal pa izvaja poskuse na živalih. Drugače je res luštna, ampak...

Saj bi tudi jaz raje imela temnejšo polt ter temnejšo barvo las, za oboje sicer obstaja umetna rešitev, na katero ne pristajam iz določenih razlogov, ampak mislim, da se človek pač mora sprijazniti s tem, kar mu je podarila Narava je ter iz tega potegniti kar največ.

Hmm... Zunanja lepota sigurno ni čisto zanemarljiva, kadar gre za prvi vtis, pa vendar jo čisto vsak vrednoti po svoje. Tiste klasične lutkice so resnično lepe, vendar na njih na žalost ne najdem ničesar privlačnega. ( Od igralk mi je npr. luštna Sandra Bullock, tudi Gwyneth Paltrow se mi zdi nekaj posebnega, ja pa tudi Nicole Kidman izžareva nekaj čudovitega; od moških pa mi je všeč Brad Pitt - vendar se mi zdi takšna lutkica za v vitrino s katere bi morala brisati prah, Keanu Reeves - tudi nekaj podobnega, bolj zanimiv se mi zdi Nicholas Cage, pa še starejši Harrison Ford).Včasih po nekaj minutah pogovora s kakšnim lepotcem ugotovim, da je jabolko z lepo in svetlečo lupino gnilo. In seveda neužitno. Včasih pa me nekdo, ki mi na prvi pogled sploh ni zanimiv, pritegne po nekaj sekundah. Takrat opazim, da je resnično privlačen in zanimiv. Glede teže pa, vsak človek je lep, če se v svoji koži dobro počuti in zna z njo v slogi živeti, tak človek je potem nehote všeč tudi drugim, čeprav njegova teža ni v sorazmerju z modnimi muhami.

ja, se čisto strinjam. Pravzaprav so muce navajene na točno določeni red in sprememb ne marajo preveč. A se vam ne zdi, da smo se malce oddaljili od teme?

Verjetno bi res izgledalo malce hecno, če bi šel z mačkom na povodcu gledat punce. Mačka ti je avtomatično ženskega spola?! Nisi gledal Garfielda

Ja no, sama imam rada in mačke in pse, čeprav imam trenutno le tri mačke. Ugotovila sem, da ima veliko moških raje pse kot muce. Zakaj? Mačke so predvsem neodvisne, nikoli se človeku čisto ne podredijo, ostajajo samosvoje, nepredvidljive. In kaj tu moškim ni všeč?! Moški imajo raje živali in ženske, ki jih lahko vodijo, jim ukazujejo ter si jih podredijo. Mačke se jim pač ne pustijo.

Samsko življenje?! Včasih sem se spraševala, kaj to sploh je. Danes pa ga živim. In moram priznati, da je moje življenje pestrejše, zanimivejše ter polnejše. Res pa je, da se vsakdan srečujem z različnimi vprašanji, zakaj sem še kar sama. In kaj je z mano narobe, da nimam fanta. Za znoret. In to me včasih sprašujejo ljudje, ki jih smatram za bližnje. Vsi so že v daljših vezah. In odkrito priznam, da si veze kot take, ki jih imajo oni, resnično ne želim. Ozirajo se za drugimi, venomer se pritožujejo nad svojim partnerjem kot da je to edina tema. Seveda pa so tudi svetle izjeme, ampak jih je resnično manj. Pridejo trenutki, ko si zaželim nekoga ob sebi. Ampak, to so resnično le trenutki. Ob praznikih, še posebej ob teh, ki se bližajo; ob posebnih dogodkih ter ob meni ljubih pesmih. Veliko mojih znank leta iz veze v vezo, ne mine niti dan, da niso same. Ko sem jih vprašala zakaj, so mi odgovorile, da enostavno ne znajo biti same, čeprav v partnerja niso niti zaljubljene. Kriza!!! Že pet let nisem imela resne zveze. Z vsakim letom pa sem tudi bolj izbirčna. Navadila sem se živeti sama, in ko samo pomislim, da bi si morala z nekom deliti kopalnico, me oblije. Rada imam svoj mir, ki ga kalijo le tri mačke - pa sem res zakoreninjena samka. Še moj šef mi je zadnjič rekel: "Vegetarijanka, pa še tri mačke. Ubogi dec!"

Ja res je, moja samopodoba le ni tako bleščeča, nikoli nisem rekla, da je. Spoštujem pa samo sebe predvsem zaradi dobrih odločitev, ki sem jih v preteklosti sprejela, in ki so zdaj obrodile sadove. Pa vendar, še ne vem vsega, veliko je še pred mano, veliko ljudi ve več od mene, zato glede nekaterih stvari pač ne morem biti tako samozavestna, da bi glasno povedala svoje mnenje, saj lahko usekam čisto mimo. Zato raje sedim zadaj, aktivno poslušam in kasneje pretehtam slišano. Stvari skušam videti z vseh zornih kotov, ne samo subjektivno, v skladu z mojim prepričanjem. Meni daje samozavest vedenje o določeni stvari, če vem o čem govorim, takrat naglas to tudi povem. Pri politikih pa samospoštovanje in samozavest ne gresta skupaj. Vseeno pa so morali biti samozavestni, da so prispeli tja, kjer so. No ja, bolj ambiciozni, pa vendar. Ropu se je samozavest malce omajala. Moč ti dajejo ljudje, ki te spoštujejo in cenijo. Njemu pa je ta procent upadel.

Samozavest je zame prepričanje o lastni sposobnosti, znanju moči kot samozaupanje. Nasprotno od tega pa samozatajevanje. Če človek spoštuje samega sebe, še ne pomeni, da je samozavesten. Po domače, da si upa. Sama sebe spoštujem, mi pa manjka samozavesti. Npr. ogromno politikov je izredno samozavestnih, ne verjamem pa, da večina od njih spoštuje same sebe. Res pa je, da samozavest in samospoštovanje prideta do izraza, kadar delujeta z roko v roki.

Živijo, mislim, da če se človek samospoštuje, še ne pomeni, da je samozavesten, in obratno. Sta pa obe lastnosti izredno pozitivni, samozavest seveda do neke meje, kadar ima za družbo znanje in sočutje. Samovšečnost pa mečem že v isti koš s sebičnostjo, egoizmom, napuhom, prevelikim ponosom, poveličevanjem samega sebe.