Lidija

EDINO SVOBODNE ŽIVALI SO ZARES SREČNE Pred kratkim sem na internetu prebrala članek, da so v Ljubljanskem živalskem vrtu dobili novega člana – mačjo pando. Priznati moram, da me je članek najprej razveselil, da si nekateri ljudje prizadevajo ohraniti to, kar so drugi ljudje že skoraj uničili. Vendar je to izhod v skrajni sili, ker mislim, da ŽIVALI vseeno SODIJO V SVOJE NARAVNO OKOLJE tudi tiste, ki so ogrožene. Sprašujem se tudi ali imajo ti tako imenovani humani ljudje, ki redke živalske vrste ohranjajo le v živalskih vrtovih zares dobre namene ali jim je le do kovanja dobička, ko s takim »članom« vabijo na oglede živali, ki živijo v zelo slabih življenjskih pogojih z nekaj metri betona in pedi zemlje. Živalski vrtovi me osebno ne privlačijo, ker pa sem jih vseeno nekaj obiskala, sem bila vedno žalostna, ker so se mi živali zaprte v kletkah smilile, ker to ni bil njihov pravi dom, kjer bi dirjale po prostranih planjavah, se vzpenjale po gorskih višavah,...Tudi, če rečemo, da jih imamo radi mislim, da bi bila največja ljubezen izkazana takrat, ko bi jih spustili na svobodo in da bi jih tam pustili pri miru. V njihovih žalostnih očeh, le skrben in rahločuten opazovalec opazi, da si želijo svobode in da tam ,kjer so, niso srečne in zadovoljne. Če bi dali taki živali na izbiro umreti v svobodi ali v ujetništvu, kaj mislite, kaj bi izbrale ? ???? Žival je najsrečnejša v svojem okolju in sprejme to, kar ji nudi mati narava, z njo je v harmoniji in ne ubija zaredi užitkov in veselja. Tudi lev in antilopa lahko počivata skupaj, če lev ni lačen.V živalskih vrtovih pa imajo živali okolje, ki jim ga vsiljuje človek.( Zares, nekateri se pa le trudijo, da bi jim bilo udobno…) ZARADI KOGA SO POSTALE OGROŽENE IN KDO JIH OGROŽA , ZARADI KOGA SO ZAPRTE ??? Če bi ljudje bili bolj ljudje, bi se marsikatera že izumrla živalska in rastlinska vrsta ohranila. In, če bi na tržišču ne bilo povpraševanja po dragih krznenih izdelkih, če bi ljudje ne hlepeli po slavi in trofejah,…. AMPAK BI ŽIVELI Z VSEMI ŽIVIMI BITJI V HARMONIJI IN MEDSEBOJNEM SPOŠTOVANJU TAKRAT BI NE BILE OGROŽENE NE ŽIVALI NE RASTLINE NE LJUDJE. Do takrat pa lahko le upamo in si po svojih močeh prizadevamo za razumevanje in ljubezen med seboj, kajti, če nimamo ljubezni do bitij, s katerimi si delimo ta planet ZEMLJO, potem smo mi tisti, ki smo se ujeli v lastno kletko in zanko, kletko strasti in samozadostnosti, zanko pogube in propada . Z željo, da bi čim več ljudi opazovalo živali v njihovem okolju, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in vam želim veliko dobrega. Lidija Vodopivec, ljubiteljica SVOBODNIH živali

ČLOVEK JE DEL NARAVE V življenju je človek, ki še nikoli ni obiskal planin prikrajšan za veliko lepega. Prikrajšan je za svež gorski zrak, ki ti napolni pljuča do zadnjega kotička, krike ujed, ki zmoti miru in tišine vajeno uho, ko zamišljeno stopamo po vijugasti poti in se počasi, korak za korakom približujemo cilju. Da ne govorim o šumenju gorskih slapov, bleščečih in s snegom pokritih gora, ali pa samo snežnih zaplat v poletnih mesecih. Vsa ta lepota napolni človekovo dušo z mirom in nekim notranjim občutkom, da je del te čudovite narave. Najlepše je v hribe hoditi spomladi in jeseni, v gore pa pozno poleti, ko se vreme ustali. Izbiram si poti, ki niso zelo obljudene, KAJTI OPAŽAM, DA VEDNO VEČ LJUDI HODI V PLANINE ZA »ŽUR«, BREZ OBČUTKA ZA NARAVO, KI SO NEVAJENI HOJE IN KI S SVOJIM OBNAŠANJEM, KRIČANJEM, POPIVANJEM, ODMETAVANJEM SVOJIH SMETI IN IZZIVANJEM »USODE«, ONESNAŽUJEJO PLANINE. Vse to mi vzbuja občutek, da le niso vsi ljudje povezani z naravo, katere del smo, ampak da je zanje narava zato, da se v njej izživljajo po vseh pravilih neprimernega vedenje ter si jo prisvajajo kot nekaj, kar je samo zanje in za nikogar drugega. Narava je naša prijateljica, če živimo z njo v sožitju in harmoniji in dokler se do nje lepo in spoštljivo obnašamo. KO PREKORAČIMO TE MEJE, NAM POVRNE UDARCE in nam jih že vrača za vsako neodgovorno ravnanje in poseg vanjo. PIŠITE MI NA: lidija.vodopivec@guest.arnes.si