tjasak

Marsa, se strinjam, ja, s tem, kar si napisala, samo kaj ko si ne morem pomagat. Sploh pri tej kolegici, ki si kupuje cigarete,...Od nekdaj je tako, jaz ji vedno dam kaj denarja, ce rabi in vsakic se pocutim krivo, ker mi gre na zivce, da ga ne porabi po moje. Kaj ces, zdej ko sem to napisala, mi bo mogoce bolje slo. Glede sole v naravi se pa tudi ful strinjam. Ampak ne vem, ce je slo za to, mogoce je. Ne vem. Jaz sem samo dobila sliko, da nekdo ne more na pocitnice, pred tem pa sem poslusala o druzini, kjer nimajo za hrano, pa za zimsko posteljnino in vse ostalo. Ampak mogoce sem pa res nepravicna. Vsakem nekaj manjka. Sej ko zadovoljis neke osnovne potrebe, vidis nekaj drugega, kar bi imel, ko dobis to, bi imel spet nekaj vec. Tako ljudje funkcioniramo.

Sati: jaz imam tudi vcasih predsodke glede koga. Zadnjic sem se z znanko pogovarjala o tem, da zbirajo denar za eno druzino v stiski, da bo lahko sla hcerka na smucanje. Mislim, halo!! Kaksna je pa to stiska, ce lahko razmisljas o pocitnicah? Jaz tudi letos nima denarja za zimske pocitnice. In vedno sem v tagati glede ene znanke, ki je mati samohranilka. Res nimata denarja, vcasih me prosi, da ji posodim, da si bo kupila kruh. Potem pa namesto kosila da sinu tisoc sit, da si kupi sladkarije, ko pride iz sole, pokadi dve skatlice cigaret na dan,...Potem pa si jaz izracunam, da ce bi si kupila dve skatlice cigaret vsak dan, da bi morda tudi jaz bila v stiski. Poskusala sem ji pomagati tudi s tem, da sem ji nasla delo, ker se ukvarja z dejavnostjo sorodno nasi. Zbrala sem ljudi za delavnico, ki naj bi jo imela, ji brezplacno ponudila uporabo nasih prostorov, njena naloga je bila samo napisati vabila. Imela je 4 tedne casa in ni naredila NIC. Tukaj lahko zakljucis edino to, da ta clovek zavestno hoce biti v tezavah. In to je enako odkar jo poznam, vsaj 15 let ze. Kaj vem, sej nocem soditi, kdo si zasluzi pomoc, samo vcasih pa je treba res postaviti mejo.

Eh, citirat pa nekako ne znam tukaj Hotela sem komentirati Marsin stavek o tem, kako nikoli ne ves, cesa vse je kdo sposoben,... Mnenja sem, da ima vsak taksno zivljenje, kot ga mora imeti. In res je, da se vecini ljudi prej smili ubogi otrok ali pa revna stara mamka kot pa npr. brezdomec. Pa je lahko npr. uboga stara mamka prav neprijetna oseba, ki ze celo zivljenje dela samo zgago, sovrazi pol svoje druzine, drugi polovici nekaj zameri, in je nasploh destruktivna do sebe in drugih. Potem pa jo zivljenje tresne, jo malo pritisne, da jo spomni, da nekaj ne dela prav. Vsi poznamo polno takih in podobnih primerov. Ravno tako sem prepricana, da npr. zenske, ki se zatecejo v varne hise, to, da jih je moz maltretiral, povzrocijo same na nek nacin. Prepricana sem, da ima vsak izmed nas v sebi nek "program", na katerega se odziva okolica. Lahko si ves sladek, prijazen, ponizen; vendar lahko nosis v sebi izrazito mocno agresijo in jezo. Potem pa to sprozaš tudi v drugih ljudeh. To je odgovor okolice na tvoje notranje stanje. Taksen je lahko tudi drug vidik na dobrodelnost. Jaz mislim, da je treba tistim, ki so v tezavah, ki so šibkejši, po svojih moceh pomagat. Se pa strinjam z Marso, da včasih ne znamo realno presoditi, mogoče tudi zaradi strahu.

No, ker se tema lepo razvija, bom napisala še nekaj variant, ker smo se v zadnjih dneh kar dobro pozanimali. Lahko se npr. obrnete na najbližjo enoto Rdečega križa. Oni vedo za družine, ki živijo v velikem pomanjkanju. Mi smo npr. izvedeli za 5 družin, ki so sovaščani moje sorodnice, in RK je denar razdelil osebno njim. Druga stvar, o kateri sem se danes pogovarjala, je pomoč, ki ni finančna. Vsakdo ima doma kakšno posteljnino, rjuhe, deke, blazine in podobno, ki jih več ne potrebuje. To lepo operete in odnesete na RK. Oni točno vedo komu kaj manjka. Naslednja stvar, ki smo se je lotili je pa zbiranje igračk za materinski dom in varno hišo v naši okolici. Na Zavodu za socialno varstvo se pozanimate glede tega. Teh hiš je polno, samo se za njih ponavadi ne ve. Naslednji korak je ta, da vse svoje prijatelje obvestite o tem in jih prosite naj še oni svoje. Zelo veliko ljudi ima doma cel kup igrač, ki jih ne rabi, in samo zavzemajo prostor.

Kako gre tocno z davcnimi olajsavami, to ne vem. Sem pa dobila podatke o tej druzini, pa jih bom kar napisala: Gre za osem otrok, ki sta jim umrla oče in mama, skrbništvo pa je prevzela komaj osemnajstletna Barbara, drugače bi jih dali v rejo in ne bi mogli biti skupaj. Pišete ji lahko na njen e-mail: barbara.brezavscek@siol.net. Pomagamo jim lahko preko ZPMS, ali pa jim nakazete prispevek na njihov račun pri NLB št. 02010-2755409902 .

Kul, koliko odgovorov ste napisali Hvala za dobrodoslico. Mi imamo tudi forum, ampak sem se tudi k vam registrirala, da to napisem, ker imate velik obisk in verjamem da veliko od vas razmislja tudi o tem, kako je drugim ljudem. Jutri bom izvedela stevilko transakcijskega racuna drustva prijateljev mladine, ki je v stiku z zgoraj omenjeno druzino, denar ki ga dobijo, nakazejo direktno njim. In od drustva dobite potrdilo o dobrodelnem prispevku, ki gre v davcno olajsavo. To sem izvedela danes. Tako da ce bo kdo zelel ravno njim pomagat... Se pa hitro najde koga v okolici, ki rabi pomoc. Mi smo danes od tete, ki dela na upravni enoti v bliznji vasi izvedeli, da zivi tam nekaj starih ljudi, ki zivijo v veliki revscini, tako da bomo tudi njim nekaj namenili. Vsak lahko najde take ljudi v svoji okolici. Srecno vsem in lep pozdrav

V tem prednovoletnem casu imamo vsi veliko nacrtov in pricakovanj glede obdarovanja svojih najblizjih, svojih poslovnih partnerjev,...Vsako leto se pojavljajo tezave, kaj komu kupiti, ko pa ze vsi vse imajo in v bistvu nicesar ne potrebujejo. Zato smo se v nasem podjetju odlocili, da bomo denar, ki bi ga namenili za poslovna darila, namenili v dobrodelne namene. Prav tako bova z mozem obvestila vse druzinske clane in prijatelje, da letos ne bova kupovala daril in da bova denar namenjen temu, dala tistim v stiski. In prav tako se odpovedujeva vseh daril, ce nama misli kdo kaj podariti, sprejemava denar, ki ga bova dala naprej nekomu, ki ga res potrebuje. S pomocjo Zavoda za socialno varstvo in Rdecega kriza bova poiskala druzino ali nekaj njih v stiski in jim nakazala denar. Prav tako bova nekaj denarja namenila kaksnemu zavetiscu za zivali, drustvu za zascito zivali in podobno. To sporocilo pisem zaradi tega, ker se bo mogoce kdo, ki ga bo prebral, odlocil kaj podobnega. Hudo mi je ce pomislim na to, da se mucimo kaj komu kupiti, ker ze vsi vse imamo in brezveze porabimo denar, v sosednji ulici pa zivi nekdo, ki nima niti za posten obrok, kaj sele za nobel novoletno vecerjo. Danes sem izvedela za druzino osmih otrok, ki so jim umrli starsi, za njih pa skrbi najstarejsa sestra, ki je komaj polnoletna, ker bi jih drugace locili in dali v rejo. In taksnih situacij je vsepovsod polno, samo malo se je treba ozreti okrog. V upanju, da bo to sporocilo naletelo na odziv in se dotaknilo koga, vsem lep pozdrav in vse lepo