Odium. p. sem si sposodila knjigo 10. spoznanje, ki si mi jo svetoval par tednov nazaj. Zanimiva knjiga, vendar sem še na začetku. Danes sem po dolgem času spet sanjala (ok - spomnim se sanj ) : Sanjala sem, da sem v nekem mestu s svojimi znanci. Kar naenkrat pa -firbec kot sem- sem se odpravila ven iz mesta -skozi vrata v obzidju. Zanimalo me je kaj se tam dogaja. Mesto je bilo na hribu, tako da sem imela lep razgled nad naravo. V daljavi sem opazila slap. Voda je bila nekoliko umazana. To je bil prav poseben slap, kajti voda ni tekla po skalah temveč po cesti. No v glavnem, voda je začenjala teči vedno močneje. Dobesedno je začela dreti in se bližati z neverjetno hitrostjo proti meni. (v hrib )Sprva mi je bilo zabavno ---uau kaj vidim-- nato pa sem ugotovila, da zna biti zelo nevarno, če me voda doseže. Zbežala sem nazaj za obzidje in si mislila, da sem na varnem. Vendar voda je imela že takšno moč, da je ni nič ustavilo- prišla je skozi obzidje in me preplavila- kot cunami . Rekla sem si, oh saj me ne more odnesti, saj so vrata obzidja zaprta, vendar ni bilo tako. Vrat nisem dobro zaprla in odneslo me je daaaaleččč. Zanimivo je bilo to, da me ni bilo prav nič strah. Pravzaprav je bilo kar prijetno, skrbelo me je le, da ne bo skrbelo fanta, ki je ostal v mestu, kje sem. lep pozdravček