med pogovorom bolj samo ošinem s pogledom sogovornikove oci, mogoce se na njih ustavim za trenutek ali dva.. to se mi zdi edino normalno. sem pa mev obdobje v srednji soli, ko sem zelo rad provocerov ljudi s tem, da sem kar strmel v njihove oci no, zmeri pa res ni zoprn strmenje.. ko sva s ksno deklco sedela na ksni klopci, sva se na trenutke cist zastrmela drug drugmu v ocke k se dobesedno pozeras z ocmi (pa se s cem) ah ja zalublenost.. ze dovg nism biv na tej drogi