hmmmm.... nekega dne je prišlo iz čiste praznine ... poslušala sem nekega kvazi filozofa o njegovi interpretaciji zgodovine.. edino kar se spomenm iz dolgega pogovora so bile njegove zadnje besede: JA, kaj a zgodovina je al je ni?..... in takrat sem začutila take vibracije v sebi, da sem mislila da se bom razcepila... torej ujeta sem bila v tok mišljenja, ki je drugačen od običajnega, ustaljenega, ... namreč dvojnost je izginila.... v sebi nisem rabila potrdila ali je ali ni. popolknoma jasno mi je bilo, vse....dejansko ni šlop za divergenco.. ta tok razmišljanja, sem skušala projecirati tudi na tega sogovornika, vendar je bil predaleč, da bi sploh dojel... ljudje operiramo z načinom razmišljanja, ki poleg osnovne abstrahiranja podatkov povzroči v nas določeno urejenost. v nas so implicirane neke urejenosti in s tem tudi potemtakem kontra pojavi teh urejenosti. To lepo vidimo pri otrocih, ko se učijo npr. raznmolikosti likov... trikotnik- ima tri kote : kontra primer: ima več ali manj... Tako je v nas zaradi tega psihičnega procesa, ki zahteva točno določeno pot zajemanja stvarnosti iz okolja, nujno potrebna neka dvojnost, različnost...tako da dejansko lahko pridemo do posamezne objektivne tvorbe. Tako torej lahko ali celo nekateri morajo (reči) verjeti da obstaja ČRNA in s tem tudi BELA magija.... kaj pa če se postavimo nad to perspektivo, nad osnovno percepcijo..... in vidimo da dejansko je vse eno ta isto....vse je vesolje....resnica je ena.... ko zdruzis dva v eno, ko napraviš da bo notranj tako kot zunanje in kot spodaj, ko zdru-iš moškega in zensko v ENO..... takrat vstopiš v kraljestvo !