flower

men se pa zdi, da odkar sem se ful spucala sploh ne morm uporabljat vilinskih simbolov. k da bi se tuja energija naselila vame... jem samo sadje pa kšne oreščke pa sojino mleko, da ne dobim karme od živali, meditiram, pripravljam se na to, da bi začela živet od prane. in pol... me vsaka energija nekak zmoti. prej sm mela ful rada te simbole... zdej se mi pa zdi da k si čist, ne rabiš tega...

tinal... js sm mela tud tak obdobje. ko sm zgubila stik z virom, s sabo, z vsem... pa sm se spet našla in tud ti se boš! mogoče je preveč ljudi okol tebe, vzemi si čas zase.

nč kej dost. poslušajo bolj in si zapomnijo kar si pač morjo. bogi bogi

joj js velikrat nardim kšno paniko kr se mi pač neki zazdi... in pol govorim: a vidš da sm mela prov! ego...

moja vodnica je tok srček. zmeri k sm žalostna pride pa kej lepga pove... pa pol nism več sama

js sm si dons na rokico narisala čistost. kr sm lih v procesu čiščenja blokad iz preteklosti... in kr skačem naokol k zajček!

js se pa z mojimi kristali rada pogovarjam. pa k jih umivam vizualiziram kako se čistjo...

hmmm... sm bolj nova na forumu tko da- ne mi zamert, ni se mi dal brat vseh 64 strani - kok pa stane tale knjiga o vilinskih simbolih? hvala

js se velikrat z eno osebo povežem. da ga mal potolažim... pa deluje.

joj zdej k je contesa omenla vudu sm se pa neki spomnla... js k sm bla v drugem al pa tretjem razredu osnovne... sm mela eno učiteljico za klavir k je ful nism marala. ena punčka k je mela uro pred mano, se je zmeri jokala. in js sm bla žalostna zarad tega. pol sm pa prebrala neki o vuduju. čist tko u izi, nč preveč strokovnega. sm bla pa zmeri mal čudn otrok... in sm tko za hec nardila eno lutko. da bi nekak simbolično kaznovala profesorco klavirja. in... prelomila sem jo. ne vem kako mi je uspel, bla sm še mejhn otrok ampak.. ko sm pršla naslednjič v glasbeno šolo sm čakala, čakala... profesorce pa od nikoder. pol je pa prišla tajnica in me vprašala če bi mogla met js zdej pr tej profesorci pouk. in sm pritrdila. pol je pa rekla... da si je v prometni nesreči zlomila hrbtenico. po tem ni učila 5 let. ko sem jo čez 5 let vidla, je že hodila z berglami, ni me spoznala. mene je blo pa strah... k da bi vedla. dala sm velik skoz - velik lekcij, velik sm se naučila... ampak vse skupi se mi je zdel kot ena kazen. govorim si, da je blo naključje ampak... nikol nism hotla nč slabga nobenmu.. vsaj zadnja 3 leta je tko. nekak sm se spucala, sprejela. a je možno, da mejhna punčka nardi kej takega? js upam da je blo naključje.

joj js tud mela prstanček mi ga kdo podari?

js mam rada volj sandalovine v moji sobici. pol pa še pržgem kšno palčko z vonjem jasmina... wau ponavad šele pol k pridem vn iz sobe ugotovim kok je drugje nemegleno... pa še mami kr ne more dojet kako to da se še nism zadušila

ej točno to se mi skos dogaja... pa sm misnla da sm edina. danes sm ene parkrat pogledala na uro in je bla 14:14, 18:18, zbudila sem se pa ob 11:11. nevem no...

js se vseh ljudi niti ne trudim preveč gledat v oči... s tistimi, ki jim zaupam, se pa itak lahko na ta način tud brez besed pogovarjam. se mi pa zdi brezveze, da bi se z ljudmi, ki še iskreni ne znajo bit, šla telepatijo. zapravljanje časa in živcev!