Zdravo! Moram ti povedati, da se lahko vsega naučiš, pa tudi samospoštovanja in kaj je pri tvoji stvari po moje najpomembnejše, znebiti se moraš potrebe po navezanosti. Potreba po navezanosti je zdrava samo v primeru "mati-otrok", ker pomaga otroku preživeti. Vsaka druga navezanost pa je nezdrava in te pripelje do te meje, kjer si zdaj ti ali pa še dalje, do roba. Večina ljudi ima potrebo po navezanosti in moram povedati, da jo imam tudi jaz. Se pa učim in moram priznati, da že dve leti delam na sebi in vem, da bom morala delati do konca življenja. Hočem ti namreč povedati, da če samo tarnaš, nič ne dosežeš. Mogoče bi bilo dobro, ko bi začela s kakšnimi knjigami, za začetek s tistimi za samopomoč, kasneje pa mogoče kakšne duhovne knjige. V slednjih namreč izveš marsikaj, kar človeškemu egu nikakor ni všeč in ko si priznaš vse tiste napake, včasih zelo boli in ti na začetku ni nič jasno, saj so te celo življenje učili eno, v duhovnih knjigah pa je vse obrnjeno "na glavo". V glavnem, prvi korak si že naredila, ko si si priznala in ugotovila, da s teboj nekaj ni v redu. Zdaj pa je na potezi tvoj drugi korak. Akcija in v knjižnico ter namesto, da iščeš morebitne ljubimce, beri knjige. Mogoče je prava smer tudi Šola čustvene inteligence, več lahko izveš na tej strani: http://www.cdk.si/du/solanje/pot_duh_samoures.htm. Še nekaj za razmislit: "Kadar iščeš srečo zase, se ti bo vedno izmaknila. Kadar iščeš srečo za duge, jo boš našla sama." Lep dan, Dawn
