Uf, že vidim, koliko razčiščevanja preteklosti bo tukaj. Ok, naslednji na vrsti... Kaj je s tabo? Imela sva nekaj lepega. Tebi to ni bilo to. Ok, gremo dalje, prebolela sem te. Se spriajznila s tem. Zdaj vem, da je bilo prav tako. In potem sedaj te tvoje bedne fore. Kao sva prijatelja, vidiva se itak nič ne, kar mi sploh ni problem, ker te zdavnaj ni več v mojih mislih. Ko si me zadnjič videl, si spet ostal brez besed. Ko sem odhajala, pa si mi po telefomu povedal, da me imaš iskreno rad, kot prijateljico, in da sem vedno dobrodošla pri tebi in tvoji družini. Ko se zdaj kdaj obrnem nate, samo s prijateljskim namenom, pa ignoriraš. Vem, da te določene stvari bolijo in kot prijateljica čutim to, da ti izrečem sožalje ob izgubi nekoga in ti nekako pokažem, da mi ni vseeno. Ti pa stalno ignoriraš. Pa kaj, ti bo krona z glave padla, če boš rekel:''Hvala, Pika. Hudo mi je.'' Daj, spusti se že enkrat na realna tla in ne bodi tak zajeban egoist.