Imela sta prvi zmenek. Trajal je 3 ure in pol. Pogovarjala sta se vse mogoče. Vmes ji je povedal, da ve, da je njeno obnašanje le krinka in da je v resnici nežna, ranljiva in lepa. To jo je zmedlo. Prestrašilo. Na nek način ji je ugajalo, da je videl njeno dušo, na trenutke pa se je pred njim počutila gola. ''Kaj sploh hočeš?'', ga je v mislih spraševala. ''Pusti me na miru!'' Ko sta se poslovila, si je oddahnila. Pomislila je celo, da ga noče nikoli več videti. Ali pač? ''Si želim kaj več? Zakaj se ga bojim, hkrati pa ga hočem bolje spoznati? Zakaj ga občudujem, hkrati pa bi mu z veseljem primazala klofuto? Kam to pelje?'' Ženske in starejši moški. Zakaj nas privlačijo? Mogoče zaradi dejstva, ker se nam dozdeva, da imajo malo bolj razčiščene pojme in mogoče celo vedo, kar si želijo? Mogoče zaradi tega, ker nam dajejo vtis, da končno znajo uporabljati tudi zgornjo glavo? Mogoče se nam zdijo bolj izkušeni, zrelejši, pametnejši, boljši ljubimci? Kaj pa vem. Vsakega po malem. Druga stvar. Zakaj se bojimo, ko nas nekdo res vidi? Mogoče zato, ker pred ljudmi nosimo masko, ki jo snamemo, ko smo res čisto sami in potem nam ni všeč, ko te nekdo le pogleda, psihološko prebere tvoje kretnje in ti pove kakšna si. Ženske vedno govorimo, da si želimo, da bi nas nekdo poznal do obisti, nam bral misli, ko pa se to zgodi, se počutimo nelagodno. Ranljivo. Majhno. Prestrašeno. In ponavadi zbežimo, odrinemo človeka stran. Kaj bo naredila ženska iz naše zgodbe?