Oj! Jst tud pogrebov ful nemaram, ker me ful prizadane vsa ta žalost. In pol una fešta. Ne razumem tega. Bi se mi zdel pametnejš, da bi šli na en tak izlet v naravo, v tišini, in bi se spominjal lepih stvari v zvezi z umrlim. Ampak na en tak res impresiven kraj - v gore al pa morje. Sej po eni strani, ko pomislm kako bo, ko bom jst umrla...jst tud ne bi hotla, da bi jokal za mano, ampak da bi se spomnl na lepe dogodke, k smo jih skup preživel. Ampak na žalost nas ta družba in njena pravila omejujejo. :xx!: Dons bo u iber bizi dan. P službi morm avto posesat, k je taka štala not, da bog pomagi. Pa me je zmotl in bom. Pa cel kp cunj morm oprat in obest, da bo mami vesela, k prideta z dopusta. Pa v lekarno, štacuno, fitnes....jao, jao. No, vsaj hit bo minil. No, dons definitivno nism tok razigrana, kot včeri. Sm spet neki mirna. In globoko razmišljujoča - ja, tud to znam. No, ljudje. Pridni bodte.