Jst delam po 10, ok, zdej mam vsaj boljše službe, nikjer nbenga pametnga tipa na vidiku, z levom je vse megleno, da včasih ne vem, če čem sploh to vlečt al nima smisla, da se ne bom opekla. DOma itak z mat že ene 4 mesce ne govoriva. Sicer mi čist paše to, samo, ni normalno, a ne? Pa tko....skoz me skrbi, kako bo z dnarjem, težko se sprostim, težko uživam v določeni družbi in kenslam ljudi iz lajfa....ne vem, včasih se sama seb zdim taka zadrta svinja, da.... ne vem, počasi postajam brezčutna, pa nočem tega. Samo, sprašujem se, a more bit res tok zajeban? Tko, da te čist razumem, mala. Nimaš kej, še dobr, da mamo druga drugo, da si lohk mal pojamramo, pa se potolažmo. Bom držala pesti jutri.