Tko ja. jst tud. Nikoli pa še nisem šel na potovanje organizirano. To ne razumem. Ni lepšega občutka ko razpustiš organiziranost in domače navade. In ni lepšga kot da se na cesti čez tibetanske hribovja bus ne ustavlja ker te 300m naprej čaka horda razojnikov, ki meče kamne v bus in s sabljami laufajo za tabo. Sral sem v hlače. Življenje pa cenil bolj kot prej. In ni lepšega kot čakat na bus, voznik pa v lokalu peca kelnarco. Teb se pa urnik sesuva. K da ga mam ko potujem...