Z možem sva bila tam prejšnjo nedeljo. Oba sva bila presenečena nad krajem, okoli je polno daljnovodov, pod njimi sva se neprijetno počutila, v krogu okrog cerkvice pa sva dobrodejne energije oba zelo močno čutila. Najmočneje sva čutila na diagonalah, ki se križajo pred oltarjem, na tem križišču pa so bili občutki sploh najmočnejši. Prijetno mravljinčenje, občutek "korenin" skozi stopala v zemljo in "žarka" z neba skozi teme navzdol proti nogam, če sva stala nekaj minut pri miru na eni od teh točk, nehoteno zibanje telesa, skratka zelo dobro. Nobeden od naju ne veruje v takega Boga, kot ga predstavlja cerkev, ampak verujeva v neuničljivo energijo in ljubezen. Kljub temu sva počakala na mašo (ob 15. uri vsako prvo nedeljo v mesecu) in ostala do konca. Tega kraja nekako nisva hotela zapustiti prezgodaj. In še nekaj: ko sva prišla, je pred cerkvijo zelo prijazen in zgovoren domačin prodajal domač ovčji sir in olivno olje. Zdelo se nama je, da ga poznava že od nekdaj, takoj smo našli kontakt in se zadebatirali, zraven pa sva zastonj pojedla skoraj pol hlebca sira. In ker je bil sir tako dober, sva nekaj seveda kupila tudi za domov. Tja se bova še vrnila, če ne po drugo, pa po sir in olivno olje.