Jočem Tresoč dotik prekletstva in sreča na naši strani, strani pogubljenih otrok, ki se smejimo pod krošnjo shizofreničnih staršev…smejimo s piskajočimi glasovi , ki prihajajo iz naših gorečih pljuč… Otopel pohoten pogled mrliškega oglednika na truplo mladega dekleta, ki je umrla od ljubezni… Pridi, pridi…vsi te čakamo, da obupaš in se predaš…da se prepustiš hordi pogubljenih…Pridi in prodaj že končno svojo belo dušo hudiču…Pridi, pridi…prekleta! Ne glej! Ne čuti! Ne poskušaj pobegniti, ker te bomo ujel…temni angeli usode…Ne bodi tako prekleto željna oblakov ! Ne ! Pridi na zadnjo večerjo …pridi, pili bomo solze mladih devic in kri umrlih bojevnikov za pravico…pridi vsi bomo jedli kruh, ki so ga spekli na ostankih grmade, kjer so malo prej sežgali dolgolaso lepotico s svetlimi očmi, ker je hotela biti dobra… Prekleta!
