jivatma

Bom prebral. Ko bom končal, bom poročal. Sem jo ravno zadnjič kupil. Vendar je angleščina Bhakti-siddhante Sarasvatija zelo zahtevna...Sigurno pa za ugotovitev tega, kdo je Brahma ni potrebno brati Brahma-samhite. iz več koncev vedske literature je jasno razvidno, da je Brahma individualno živo bitje. Ravno sem končal poglavje o tem v Bhagavatamu. O tej zadevi je povsem jasno. Res pa je, da v nekaterih univerzumih, če slučajno ni primerne duše za to vlogo, potem vskoči kar Krišna v svoji ekspanziji. Mimogrede, če Brahma ne bi bil jiva, potem bi bil nesmrten. Dejstvo pa je, da Brahma ob uničenju univerzuma zapusti telo (ki je sestavljeno iz inteligence). Razlika med "navadnimi dušami" ter Brahmo in Šivo je v tem, da smo mi in Brahma jiva-tattva, Šiva pa je Šiva-tattva. Dve različni energiji. Višnu pa je spet tretja energija in sicer Višnu-tattva. Čeprav je Brahma gunavatara, ki je zadolžen za rajo-guno, je še vedno "navadno" živo bitje. Ne boš verjel, tudi ti si že igral vlogo Brahme Jep, tvoje prvo življenje v materialnem svetu. Pa moje tudi Ampak sva pikirala dol

No, tale Don Miguel nima pojma o telih stvareh. Brahma sam je namreč pod vplivom maje in ni prvobitno živo bitje. Je prvo ustvarjeno živo bitje v tem univerzumu a pred tem se jih zvrsti še cel kup. Brahma je le orodje v božjih rokah in po božjem navodilu ustvari materialni svet. Brahma je živo bitje - duša, tako kot mi vsi, le da igra vlogo stvarnika. Nasploh pa je cela zgodbica zgrešena. Če hočeš res vedeti kako je z Brahmo in Mayo, potem si vzemi čas in preberi Šrimad-Bhagavatam. Saj traja eno leto ali pa še več, ampak se splača. Potem vsaj ne verjameš takšnim glupostim. Pa ni Brahma tisti, ki je v vsakemu, ampak kvačjemu BrahmaN. Dodana še črka N. To pa je povsem druga stvar. Brahman je vseprežemajoča energija Boga. Ne morem verjet kako vsi nekaj po svoje kvačkajo in skvačkajo res čudne jopice,....tiste bele, za v norišnico Res hecno.

Hm. poznam ga ne. piše pa OK. zelo dober point okrog svobodne volje. pa še en okrog ljubezni. za ljubezen morata biti dva, a ne? kje je potem ljubezen, če smo vsi eno? Za ljubezen je potreben tudi odnos med dvema, tega pa v enosti ne vidim. Poglej, res je, da z debatiranjem ne moremo razumeti Boga. Lahko pa z uporabo inteligence vsaj vidimo zanke v nekem duhovnem procesu. Danes je veliko govora o sledenju svojim občutkom in prepuščanju toku življenja. Osebno se mi to ne zdi najboljša rešitev, ker je to tako kot bi v razburkanem morju samo mirno čakal, da te bo mogoče kakšen val vrgel na suho, brez da bi mogoče poskušal ugotoviti v katero smer se gibljejo valovi in se lepo nameril proti obali. Potrebna sta trud in inteligenca. Nič ne pade samo od sebe. OK. jaz pa bi tukaj tudi nehal, ker tako ali tako ne bomo prišli skupaj. Zate pač to, zame nekaj drugega. No problem.

a si že kdaj slišala, da občutki lahko varajo? še nimaš te izkušnje? naši čuti (grobi in subtilni) niso absolutni. moji in tudi experimenti drugih so se bolj klavrno končali, čeprav so na začetku kazali na uspeh.

Jep, Absolutna Resnica je samo ena in enaka vsepovsod. A ni to lepo? A se moja izkušnja ujema z izkušnjo drugih? Dobro vprašanje in v bistvu o tem še nisem razmišljal vse do sedaj. Takole je s tem (bom poskušal biti karseda jasen in odkrit): Izkušnja, ki jo opisujejo ljudje iz IRja je enaka moji izpred 2 let in pol. Potem se je še parkrat ponovila....ni ravno besed, vendar ja, enost in ne enotnost. zanimivo, a ne? ENOST in ne enotnost. Prav kot bi bilo zlit z univerzumom in sploh....no, ni besed. Občutek neverjetne sreče, skoraj neke vrste evforičnih občutkov, intenzivne blaženosti, da bi se kar razpočil...ja. To se je zgodilo kar naenkrat, ko sem se zavedal svojega obstoja in nekako jasno mi je bilo, da sem večen. "Jaz sem, jaz obstajam....sem si zares doživeto in začudeno rekel" in potem se je kar začelo dogajat. Toda, v tej izkušnji mi je nekaj primanjkovalo. Smisel obstoja. Kaj potem jaz počnem, če sem večen. Zlitje z vsem mi ni bilo najbolj logično, ker v končni fazi izniči mojo individualnost (ki je večna) in mojo identiteto. Začel sem se spraševati o smislu obstoja. Zakaj sploh vse to obstaja? Ja, na pot so mi prišli vedski nauki in pa sankirtana (po Vedah je petje svetih imen Boga duhovni proces za današnjo dobo - in v večji ali manjši meri se ga poslužujejo vse indijske duhovne smeri). Kot vedno, sem si rekel. Ma ne morem vedeti kako je, če ne probam. Pa sem probal. In našel odgovor na svoje vprašanje in potrditev na izjavo Ved, ki pravijo, da so od spoznanja Brahmana (mistična izkušnja enosti z vsem) še dve stopnički višji. Zadja stopnička, spoznanje Bhagavana je to kar sem iskal (čeprav sem to doživel samo za verjetno milijoninko milijoninke milijoninke sekunde - a bilo je dovolj, da sem videl, da je ta izkušnja globlja, kot tiste prej). Tukaj pa potem nastopi enotnost. Oz. bolj natančno raznolikost v enosti. Enost, toda hkratna različnost. pa dovolj o tem. bo še kdo rekel da mislim da sem razsvetljen. daleč od tega v resnici. vsak dan vidim nove stare packe in madeže v svojem srcu in se trudim drgnit da se bo enkrat svetilo. Om Shanti Shanti Shantihi

Vsak kaže s svojim izražanjem stanje zavesti? HM. Kaj pa recimo Jezus Kristus ko je razmetal vse mize trgovcev v tempju in kričal? Se pravi, da je imel nizek nivo zavesti? Ne bi rekel. Verodostojno, nevorodostojno sta koncepta iz sveta dualnosti, v katerem pa nažalost mi živimo zato pa je treba razlikovati med enim in drugim. seveda, ko smo enkrat za vedno v samadhiju, potem poznamo samo absolutno resnico in nas dualnost ne briga, toda na poti tja, pa nam dualnost lahko zelo pomaga. v bistvu je ključnega pomena. Res, ni primerno govorit, da nekaj ni možno, če nisem probal. Zato pa mogoče celo bom (čeprav najbrž ne, ampak mogoče...kaj veš kdaj me prime). srčno, brez predsodkov. Sem pač oseba ki rada sprejme nasvete mojstrov, ki so to pot že prehodili in ne mara experimetirati, ker se je to izkazalo za nezanesljivo.

ne bom rekel ali je res ali ne...in ni važno. vzemiva primer, da imam tudi jaz izkušnjo vendar z drugo metodo. mene namreč teorija NE ZANIMA. samo znanje je brezkoristno, če ni izkušnje. torej, če ti govorim iz izkušenj, potem lahko moje tipkanje vsaj nekako sprejmeš kot da ima malce teže?

Hec je v tem da sem se jaz malo preveč šel govorico tegale novega jezika in se mi je parkrat jezik že pošteno zavozlal! Pa parim mojim frendom tudi. Ni nam treba na novo izumljat toplo vodo, res.

če nobena beseda ne more tega opisati, zakaj potem ljudje o tem pišejo in govorijo? SAJ jaz se s tvojo izjavo strinjam, ne mislit da se ne. Samadhija ne moreš opisati. Lahko nekaj jecljaš in sučeš besede, ampak....jih ni tapravih možno pa ga je opisati do neke mere...našem razumu razumljivo.

bi takoj probal, ampak zadeva ni verodostojna. čeprav je v tvojem članku govora o verodostojnih načinih doseganja razsvetljenja pa nikakor IRja ne morem uvrstiti mednje, pa če se še tako trudim. Ej, verjemi tudi meni bi bilo zelo v redu, če bi bilo možno samadhi doseči v enem vikendu, a je žal popolnoma znano, da instant duhovnosti ni. seveda pa dopuščam svojo zmoto. mi lahko pojasniš, zakaj je to verodostojen način? glede definicije samadhija: do neke dočke imaš vse prav. glavna poanta je, da v samadhiju duša doživlja svojo izvorno pravo naravo. toda tukaj se definicije raznih duhovnih smeri oz. šol razcepijo. zakaj? zato ker ima vsaka duhovna tradicija malce drugačen pogled na to, kdo smo mi in zakaj sploh smo. stanje enosti je seveda stvarno, saj je vse eno. vendar pa se ne smemo ustaviti pri tem. če vzameva primer oceana. površno pogledano je ocean ena sama enost. vendar pa če pogledamo bolj podrobno, vidimo, da so noti živa bitja in da je celo voda sestavljena iz atomov, ki so individualni delci. duša je individuum in kot taka je večna. ne more se torej kar razpočiti in izničiti svojo eksistenco in se tako zliti v eno z vsem. torej je lahko govora le o enotnosti - enotni zavesti in ne eni zavesti, kot bi to radi mnogi novodobni "učitelji" predstavili. mistična izkušnja enosti ni zadnja beseda v duhovnosti. vsekakor pa je to zelo visoka stopnja, ki jo malokdo doseže...vendar je mogoče iti še dlje.... pa oprosti, če sem te na kakršenkoli način užalil. nisem imel takšnega namena.

vsaka potka pelje v Rim? Šment, tega pa nisem vedel pa pojem RAZSVETLJENJE ni enost, ampak bolj enotnost. treba pravilno izbirat besede, da ne bo napačnih predstav. tole o enosti je bolj tak čuden trend, ki pa je skregan z zdravo logiko.

......samo o samadhiju pa pisec nima pojma. tvoja razlaga samadhija je podobna kot bi nekdo opisoval sicer mi je pa tale stvar v bistvu smešna. samadhi v enem "intenzivu razsvetljenja", starodavni mojstri pa so za to potrebovali kar par življenj?!?!? in živeli so v veliko bolj primernem okolju kot pa mi. malo bo treba stopit z oblakov na zemljo se meni zdi. nah, pa sem spet kritičen ampak kaj čem, če pa nekateri res hudo bluzijo!

Pa ti to resno misliš?

Jaz mam s tem zanimivo izkušnjo. Pred 5 leti (pri 20ih) se mi je zgodilo, da sem se ponoči "prebudil" iz zelo globokega spanca (občutek kot bi se zbudil iz narkoze) in tam iz smeri okna je butala vame močna svetloba in tko napol gluho je bilo vse skupaj razen ene take izredno visoke frekvence. To je trajalo sekundo ali dve potem pa sem nemočen padel nazaj na posteljo in zaspal, kot bi me kdo lopnil po glavi. Vprašanje, kaj je bilo to, me je mučilo 5 let. Potem sem šel prejšnji teden na regresijo in izvedel, da sem podoživel svojo smrt iz prejšnjega življenja. Umrl sem star 20 let v vietnamski vojni. In bil sem tak nikakav vojak. Ves zbegan in nisem maral strelat Zanimo pa tudi, da se mi je par let med tem v polsnu vedno prikazovalo eno in isto mesto (na pol porušen vodnjak sredi džungle,...) in potem sem tudi glede tega izvedel, da sem se tam potepal kot vojak. Ja, res je vse skupaj izgledalo precej vietnamsko, ni kaj. Pa v tem življenju sem se na vsak način hotel ogniti vojski. Stvari kar klapajo. Potem je šel še par življenj nazaj, ampak to zdaj nima veze.