newagegoga

Verjamem v obstoj življenja po smrti človeka. Parkrat sem že dobila nedvomna sporočila iz onstranstva, do katerih je prišlo spontano. Sama pa se ne bi špilala klicanja duhov! Ko smo že pri tej temi, imam eno vprašanje, ki mogoče ni direkt vezano na to, toda, vseeno... Vsi vemo, da so prostori, kje se dogajajo pozitivne in lepe reči, polni pozitivne energije, npr. cerkev, itn. Velja tudi obratno, prostori, kje se dogajajo tragedije, so polni negativne energije. Zanima me naslednje: v stanovanju pod mano ( živim v bloku ) sta v kratkem času umrli trije moški, en je naredil samomor, drugi je umrl od srca, baje v hudih mukah, za tretjega ne vem kaj je bilo. Čeprav nisem nevrotična in imam dokaj dobre živce, se sploh ne počutim prijetno v svojem stanovanju. Ne odgovarja mi vzdušje in energija... Skratka, ne počutim se dobro v lastnem domu. Ker sem zelo občutljiva na vibracije, se mi takšne in podobne reči dogajajo vsak dan. Takoj ko vstopim v kakšen prostor, vem ali se je kdo kregal, ali nekaj ni v redu, ker me zmrazi in se počutim neprijetno... Le da od soseda lahko grem domov. Iz lastnega stanovanja ne morem ven. Ma kdo kakšen nasvet? LP

Kaj se to pravi, da jaz sploh nikoli ne bri prišla čez? Namreč, zaupam samo sebi! Pa bi rada probala, res, le da me zanima, razen čudovitega doživetja, kako to drugače vpliva na človeka? A se lahko na ta način znebiš, npr. fobije? LP

Seveda je možno! Imam dva zelo dobra prijatelja, celo poznam njihovi punci in sta mi všeč. Ni ljubosumja, temveč le zaupanje in medsebojno spoštovanje!

Pozdravček! Sem nova tukaj gori in se še prav ne znajdem. Me zanima hiter pogled v karte nasplošno, ker sem trenutno popolnoma na tleh! A bo kaj boljše? LP

Lep pozdrav! Žal mi je, če vam zgodbica o dva angela ni všeč. Ni niti mišljeno, da jo razumete tako dobesedno, ampak, zdaj, kaj je - tu je... Drugo, kar zadeva zgodbico o dva duhovnika, res je da je nauk drugi, ampak nisem hotela zaradi tega odpirati še eno novo temo. Sicer, pa se mi zdi, da se tudi tukaj lepo ujema - le da mi se zdi da tega ni potrebo posebej razlagati... Lep in sončen dan želim!

popolnoma te razumem, vendar odgovor boš zvedela šele tedaj, ko se boš sama pridružila svetlobnim bitjem... v tem času in prostoru gotovo ne... kar se ljubezni tiče, na tvoj zadnji post.... razdajala si jo celo življenje, praviš, sama pa je nisi bila deležna kako ne, če pa jo nosiš v sebi , zato jo lahko tudi razdajaš in vrnila se ti bo nazaj še v obilnejši in mnogo lepši obliki kakor si zdaj lahko predstavljaš.... prepusti se... in zgodilo se bo... vse dobro, ti želim... ... sreča in ljubezen ter radost je vendar v RAZDAJANJU... Ne vem, če smo se razumeli. Moja prijateljica je bila TA, ki je ljubila vsakega človeka, ki je šel skozi njeno življenje, sama pa je imela je ful nesrečno življenje. Zaradi tega ji privoščim mir in ljubezen tam kje že je... LP

Hvala za odgovore, toda mislim, da nekaj moram povedati! Moj namen niti ni bil, da je zadržujem v tej naši dimenziji, jaz sem ji itak že v kratkem času po smrti zaželela iskreno in varno potovanje v svetlobne sfere, ker si je končno zaslužila mir in odrešitev od svojih muk... Gre le za to, da bi rada vedela, da je dobro, če me razumete... Vso svoje življenje je porabila zato, da je skrbela za druge ( od povoženega ptiča na cesti, bolnega soseda, moža, otrok, itn. ), sama pa nikoli ni bila deležna takšne ljubezni... Lep dan vam želim!!!

Še ena zgodbica, ki govori o tem, da nič ni tako kot se zdi... DHOVNIKA Dva duhovnika sta že par dni hodila skozi veliko in neprijazno pokrajino. Bila sta že hudo lačna in utrujena, ko sta daleč pred seboj opazila modro reko. Ko sta prišla že blizu reke, sta videla žensko, ki je stala poleg vode in žalostno gledala na drugo stran. Starejški duhovnik je vprašal žensko: "Zakaj tako žalostno gledate gospa?" in ona mu odgovori: "Rada bi šla na drugo stran, pa ne znam plavati!" Duhovnik sploh ni premišljeval, temveč je dvignil žensko in ji pomagal prečkati reko. Ko so prišli na drugo stran, so se poslovili in duhovnika sta nadaljevala svojo pot. Mlajši je ves čas bil tiho in je bilo očitno, da ga nekaj muči. Ko ni več mogel zdržati, je vprašal starejšega: "Čuj, povej mi, kako si to lahko naredil? Kako si se sploh lahko dotaknil te ženske, če nam naša vera to prepoveduje? To kar si ti naredil je strašanska napaka!" Starejši duhovnik pogleda mlajšega in se mu v odgovor nasmehne, ter mu reče: " Glej, jaz sem žensko pustil za sabo, takoj smo prečkali reko - toda, ti jo še vedno nosiš s seboj! Kdo je od naju dva naredil večjo napako?"

Pozdravljeni! Imela sem najboljšo prijateljico, ki me je pred kratkim zapustila in odšla v drugo dimenzijo. Bila je ena najbolj duhovnih oseb, ki sem jih kdaj srečala v svojem življenju! V vsakemu človeku je vedno našla nekaj dobrega, tudi takrat, ko se je vsem zdelo, da to ni možno! Skupaj sva duhovno rasli, sva naredili reiki II stopnje, meditirali - skratka, popolnoma me je razumela in jaz njo. Brezpogojna ljubezen. Žal, je zbolela za rakom in se je deset let bojevala z to boleznijo, niti enkrat samkrat se ni potožila na bolečine niti na svojo usodo. Borka, kakšno ne srečaš vsak dan! Ko je še bila zdrava, sva veliko debatirali o posmrtnem življenju in sva sklenili, da bo tota, ki prva umre, našla načina, da se javi oni drugi in ji "pove" če je kaj na "oni strani" in če se počuti dobro. Zdaj počasi mineva že 8. mesec od njenega odhoda, toda, nič se ne dogaja... Ali pa sem jaz preveč prizemljena, da bi občutila njene vibracije... Mogoče se vam bo to kar pišem zdelo smešno, toda, meni ni, ker sva s prijateljico bile zelo močno povezani in sva trdno verjeli v onstranstvo... Ker sem drugače zelo intuitivna oseba, in pogosto ujamem vibracije ( tudi take, ki jih ne bi hotela ), mi ni jasno, kje je prišlo do kratkega stika? Prepričana sem, da ni konec vsega, ko človek enkrat za vselej zapre oči - le da bi rada vedela, da je res tam, kje bi morala biti - obkrožena s svetlostnimi bitji... LP

Tišina je moja najboljša prijateljica... Lahko sedim cele ure v "popolni" tišini in poslušam le ptičice, ki pojejo z dreves pod mojim oknom! Seveda, to je le takrat, ko sem sama doma! Takoj, ko se moja družina vrne domov, prižgejo vse mogoče aparate in potem je hitro konec rajskega miru...

Tudi jaz imam veliko željo narediti načrtovano regresijsko terapijo, pod vodstvom strokovne osebe, ker bi rada razrešila neke dileme in probleme v vsakdanjem življenju. Sicer, imela sem eno spontano potovanje v preteklost ( če je to to ) ko sem meditirala. Pred zaprtimi očmi ( nisem spala ) se mi je počasi odvijal celi en film, v tako živih in prepričljivih barvah, da še danes ne morem verjeti! Ko sem večkrat potem skušala izprovocirati tako stanje zavesti, ni mi uspelo... Interesantno, doživela sem tudi spontano astralno potovanje iz lastnega telesa, ko pa sem hotela namenoma - ni šlo in mogoče je boljše tako, ker če nisi dovolj osposobljen za takšna potovanja, so lahko hude posledice...

" Včasih podam nasvet, čeprav vem, da ga modrec ne rabi, budala pa noče..." ( Freitag ) *** "Ljubezen je kot solza - rodi se v očeh in pade na srce!" ( Češka ) *** " Tisto kar vemo je kaplja, tisto kar ne vemo je morje!" ( Einstein ) *** "Smrt ni žalostna! Žalostno je, da nekateri ljudje sploh ne živijo!" ( Socrates ) *** " Če ste od življenja dobili limono, naredite limonado" ( ni znano ) *** "Bog ne utegne biti vsepovsod, zato je ustvaril matere!" ( Wallace ) ***

BOGASTVO V meni je nevihta solze namesto dežja, v očeh nosim zvezde ta zaklad samega neba... 26. 11. 2001.

PRINC Čakala sem na princa in veliko romanco katere se bom spomnila ko bom osivela in stara, prišel pa si le ti in mi tiho zašepetal "tudi ti nisi princeska - saj si kot jaz rdeče krvi!" 26. 11. 2001.