To situacijo pa lahko razumem, ker tudi tako razmišljam. Da bi se ja imeli vsi v družini radi. Si tudi predstavljam, da bi vse naredila za to, da bi se le razumeli. In sem to tudi že delala pa sem se zaradi tega zelo opekla. Samo to ti lahko rečem, da če boš rinila v njiju in ju nekako prosila, da se spravita, ju boš s tem samo odrinila od sebe. Kadar je jeza še močna se ni pametno o tem pogovarjati, če vidiš da že ko samo poskusiš ne gre. Erika ti je slednje zelo dobro povedala "Tvoja bolečina pravzaprav izhaja iz tvojih neizpolnjenih pričakovanj in predstav, ki si jih imela in jih imaš o družinskih odnosih. Na nek način kaže na egocentričnost, saj odraža potrebo, da bi bil svet in ljudje v njem prikrojeni po tvojih predstavah." Prav v tem trenutku, ko sem to prebrala sem se zavedala, da tudi jaz to delam. Pričakovanja so en . Predlagam, da se zamotiš z nečim kar te veseli, da bo to odvrnilo tvojo pozornost in situacije v kateri ti nimaš nobene moči, da bi jo razrešila. Si lahko predstavljam, da zna biti to zelo težko vendar je vredno že zato, da ti ne vzame vse energije in pozitivnosti. Drugače pa držim pesti, da se bo s časoma vse uredilo.