Nekako se tudi sama zdej precej s tem ukvarjam. Sicer z jezo, ki jo čutim do sebe, ker nekako znova in znova pustim ljudem, da me prizadanejo na isti način. Vrtim se v začaranem krogu, ker sem enostavno že na začetku preveč zaupljiva in iskrena. Pa precej preveč dolgo vsem pogledam čez prste. Se mi zdi, da ne znam povleči zares prave meje do kam lahko gredo sploh zato, ker se tud rada skoz hecam. Najbolj bedno je pa to, ker se preveč trudim, da bi se vsi dobro razumeli potem pa sama kratko potegnem. Ko tole zdej pišem se mi zdi, da je postalo vse malo bolj jasno. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sploh to, da moram potegniti črto in res ugotovit kaj si zares želim zase...problemček nastane, ker čutim v sebi, da si najbolj želim, da bi se vsi razumeli...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png ...mogoče bi si mogla želet, da to ni moja stvar...pa opustiti vsa pričakovanja...ja tud taka, da sej je vseeno, če ti kdo, ki ti kaj pomeni, vošči za tvoj rojstni dan...