Prav zanimive razlage imate, kako se pogovarjate z Bogom. Sama sem doživela Boga krajše obdobje. Zdelo se mi je, kot da se mi je megla umaknila iz pred oči. Na vsako misel sem dobila odgovor. Občutek sem imela, da me resnično nekdo sliši. Dogajala so se mi nora naključja. Vedela sem kdo sem. Občutila sem da me prežema božanska ljubezen. Vsak dogodek se mi je zdel, da ima smisel. Mislim, da se me je dotaknila božja milost. To je bilo obdobje, ko sem spoznala, kaj je prava sreča. Žal sem to dragocenost neopazno izgubila. Od takrat še vedno iščem ta stik z Bogom ali s seboj. P.S.: Seveda sem ga tudi preklela. Pa mislim, da mi ni preveč zameril.