Sploh verjet ne morem, da se to ne dogaja samo meni. Pred kratkim sem mislila, da sem edina. Vesolc, vam povem ... pred polno mizo hrane... in samo basanje. Kaj za vraga se nam to dogaja. Najhuje je to da sem si ze dopovedovala, da sem navadna usrana rit, ker to pocnem. Si dajala take lepe vzdevke, kot so prasica zavaljena, govno usrano - presrano ... Zdaj pa vem, da si ne smem to govoriti, da se morm vzljubiti, ker ce se bom imela rada, potem si kaj takega ne bom delala. S hrano se tolazim pred vsem, ce morm pa se kaj ven iz sebe dat, potem pa ne bodi ga len, pa via skoljka in prste v usta. S prijateljico bulumijo, greva pa itak povosod z roko v roki. Motnje x!x .. ja pa kake Ko bi moji starsi to vedeli, raje ne pomislim kake "nasvete" bi dobila. Pomoje bi me prpelal da zivcnega zloma. Skratka... Prenajedanje, je zgleda moderna oblika pomanjkanja ljubezni. Se ne cudim, v okolici kjer zivim, je itak sama igra, vsi smo Ramboti, vsi smo najpametnejsi ... doma se pa zlomimo/nazremo.