Skoči na vsebino

Celica

NeČistZačetnik
  • Št. objav

    7
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a Celica

  1. potem to pomeni da si na presni hrani?
  2. Je kdo seznanjen s prehranjevanjem z "živo hrano" se pravi samo surova zelenjava in sadje? Ima kdo kakšne izkušnje okoli tega? Sem brala neke knjige na te teme. Se mi zdijo zanimive, kaj vse so ljudje doživljali ...
  3. Aiwa, lepa hvala, da si se takole potrudila za stevilke. Sem si jih pridno prepisala... ceprav, sem pa ze naredila prvi korak in sicer, da sem bila vceraj pri psihologinji, ki se ukvarja z motnjami s prehranjevanjem. In morm rect, da mi je bla to najvecja muka, si sploh priznati da sem "bruhica" pogledati nekomu v oci in mu to povedati. sok terapija... ampak rezultat pozitiven. Vsaj nekdo ki ve. Sem pa opazila, da nisem bila zelo iskrena. So se stvari, pred katerimi si zatiskam oci, katerih se sramujem. Ampak se bom odprla. Pocasi se dalec pride ( baje ) No en lep pozdrav .... in speranto da nam uspe ...
  4. mene nikol niso silili s hrano kot otroka. Ce sem pojedla ok, ce ne, pa tud ni bil ogenj v strehi .. je slo pa v semti... nikoli nisem bila debel otrok ali imela probleme s tezo, da bi recimo bila tarca zbadanja. Torej odvrzemo vse to. Ostane mi se to, da si recem raje oooo kok sem boga, boga ... ne nisem boga! Tega si ne govorim, ker se ne smililm sama sebi. Mogoce bi blo bolje da se zacnem. Jaz vem, da se ne maram, da si ocitam stvari v zivljenju, nisem nikoli zadovoljna s tem kar dosezem,kar sem... skoz se grajam in postavljam visje cilje. Deloholik na vseh podrocjih... Mislim, da tukaj sploh ni formule. ne da se s prstom pokazat, kje tici razlog za vsem tem. Odvisno od posameznika. Mogoce bo res nekomu pomagala tista magicna sol, meni ?! ... i dont think so.
  5. nekako poskuasam razumet "tvojo razlago" .. ne vem al se nej smejem al zjocem. Smejem, ker ne verjamem.. zjocem... ker ce je res, potem je pa res skoda teh moji pobruhanih let trpljenja, ce odgovor tici v soli. Torej je res treba soliti pamet ...
  6. Sploh verjet ne morem, da se to ne dogaja samo meni. Pred kratkim sem mislila, da sem edina. Vesolc, vam povem ... pred polno mizo hrane... in samo basanje. Kaj za vraga se nam to dogaja. Najhuje je to da sem si ze dopovedovala, da sem navadna usrana rit, ker to pocnem. Si dajala take lepe vzdevke, kot so prasica zavaljena, govno usrano - presrano ... Zdaj pa vem, da si ne smem to govoriti, da se morm vzljubiti, ker ce se bom imela rada, potem si kaj takega ne bom delala. S hrano se tolazim pred vsem, ce morm pa se kaj ven iz sebe dat, potem pa ne bodi ga len, pa via skoljka in prste v usta. S prijateljico bulumijo, greva pa itak povosod z roko v roki. Motnje x!x .. ja pa kake Ko bi moji starsi to vedeli, raje ne pomislim kake "nasvete" bi dobila. Pomoje bi me prpelal da zivcnega zloma. Skratka... Prenajedanje, je zgleda moderna oblika pomanjkanja ljubezni. Se ne cudim, v okolici kjer zivim, je itak sama igra, vsi smo Ramboti, vsi smo najpametnejsi ... doma se pa zlomimo/nazremo.
×
×
  • Objavi novo...