Neža

Jaz sem nekoč hodila na meditacijo Gama in inštruktorica nam je rekla, da moramo (pri meditaciji) na misli gledati kot na ptice, jih samo opazovati in ne "odleteti" z njimi.

Tudi mene je ta tema spet začela zanimati. Makrobiotični zen sem prebrala že v srednji šoli in malo tudi eksperimentirala s to hrano. Takrat sem si nabavila tudi eno krasno knjigo, ki govori o makrobiotiki in vsebuje tudi recepte. Gre za knjigo Ice Sitarovasnik: Kuharica za dušo in telo. Lani je pa izšla knjiga Aine McAteer: Recipies to nurture. Dobila je tudi nagrado za najbolj zdravo kuharico, sestavljajo jo pa ravno makrobiotični recepti. Knjiga bo na voljo tudi pri nas čez kak mesec. Lp

Moj dedek je vedno pravil: "Strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni". V bistvu si res vse ustvarimo v glavi. Gre za neke negativne/neprijetne misli, ki si jih ustvarimo in jih potem "pridno" gojimo. Po moje lahko človek sam veliko naredi, s sprostitvijo, afirmacijami (knjige Shakti Gawain in L. Hay) in vizualizacijo. Po drugi strani pa je tudi fajn metoda, ko mislim (in posledično strahu, ki ga s tem ustvariš) pač ne posvečaš prevelike pozornosti in jih ne jemlješ smrtno resno. To dobro opisuje E. Tolle v knjigah Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek in Sporočilo tišine. Pravi, da misli samo objektivno opazujemo ali pa se osredotočimo na zdajšnji trenutek, kar je tudi zelo prijetno.

Eckhart Tolle: Sporočilo tišine in Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek

Notranji mir jaz dosežem, ko se prepustim toku živlenja, ko spustim nepomembne misli, ko samo sem. Najlažje gre seveda z jogo, meditacijo. Berem pa ravno sedaj eno fajn knjigo z naslovom Sporočilo tišine, avtor je Echart Tolle. Govori pa ravno o tej tematiki. Mislim, da je bistvo v tem, da se za notranji mir ne smeš ''naprezati'' ampak pride sam. Podobno kot vodne gladine ne moreš na silo umiriti, ampak počakaš, da se umiri sama.