[max]

hvala. ja, praviloma si ljudje prav pred temi rečmi zatiskamo oči. Na žalost. ko bi vsak od nas prevzemal odgovornosti le zase, bi bil ta svet precej lepši kraj za živet... imho

sm zastavil

Kratek test: Ali sem srečen/a? V bistvu je zelo preprosto. Če smo ljudje sami odgovorni zase in za srečo v svojem življenju, potem nam lahko tudi ta kratek test pomaga narediti korak naprej, proti večji izpolnjenosti v osebnem, intimnem, duhovnem in tudi poslovnem življenju. Če pa ljudje nismo sami odgovorni za svoje življenje, potem pa nam tako ali tako nihče ne more ZARES pomagati, ker smo pač odvisni milosti/nemilosti drugih... Kako izvršiti ta test? Vse kar potrebujete je pol urice časa in miru, nekaj samokritičnosti in iskrenosti... ter seveda poguma. Zaklenite se v svojo sobo, izklopite radio, GSM, pojdite offline in se usedite. Sprostite se in usmerite pozornost na svoje vsakdanje življenje, nase. Na svoje občutke in misli, ki bijejo malce globje. Iskreno poglejte vase in si pogumno odgovorite na ta vprašanja, pisno na velik bel list papirja: · Ali sem srečen/a sam/a s sabo? · Ali sem zadovoljen/a s svojo službo, RES zadovoljen/a? · Me študij res zanima in izpolnjuje? · Pred čim bežim v odnosih? · Sem v partnerskem odnosu RES srečen/a? · Čemu se hočem izogniti v svojem vsakdanjem življenju? · Kaj pravzaprav hočem doseči v življenju, jaz sam/a? · Ali me moja duhovnost izpolnjuje tudi v osebnem življenju? · Ali sem zares, prav zares zadovoljen/a s tem kar imam v življenju? · Ali sledim svojim ciljem ali ciljem drugih? · Imam urejene odnose s svojimi starši in/ali otroci? · Ali sem zares, prav zares srečen/a v svojem življenju? No, to je to. Sedaj se sprostite in poglejte na list svoje odgovore. Če ste bili res iskreni, vam ob branju odgovorov verjetno postane malce vroče (lahko pa tudi ne, seveda). Bravo. Iskrenost je prav lepa lastnost. In dobrodošli med veliko manjšino tistih, ki si upajo pogledati svoji resnici v obraz (brez opojnih sredstev, recimo). Kaj sedaj? Ljudje smo v bistvu zelo zelo sposobna bitja. Precej vec zmoremo, kakor pa nas naša priučena osebnost prepričuje (ne bo mi uspelo, nisem vreden/a, sem manjvreden/a, nesposoben/a itd...). Vse, kar ljudje prav zares potrebujemo pri napredku je iskrenost in odločnost/pogum. Sam sem še največje korake naprej v svojemu življenju naredil prav sam. Priznam, potreboval sem pomoč od zunaj ampak korenite spremembe sem izvršil doma, sam pri sebi, v realnem življenju. VSE, PRAV VSE JE SMISELNO, SAMO HOTETI JE TREBA... Edmond C. http://www.insamadhi.com http://www.uspehi.com

Lepo povedano. To each its own.

Ja, jst sm sicer upal, da se bomo o tem menli, ma smo malo zabluzili... Ja, jst poznam to, ja. In prav zarad tega tudi organiziram IR, ker je to pač ena od poti do takega občutka notranje izpolnjenosti... Ma pstimo ta IR zdej. Moje osebno mnenje je, da je sreča sicer res odvisna (v končni fazi) od samospoznaje, je pa seveda dosti dela tudi pred (in pa tudi po) taki realizaciji. Reševanje problemov, recimo. Nekje sm že omenu, da lahko svojo resnično srečo oz. stanje v življenju testiramo glih na teh področjih: - sex oz. spolnost - finance (služba, biznis, upravljanje z kešem) - odnosi do avtoritet (starši, skrbniki) - partnerski odnos - odnos do otrok. Praviloma se naša sreča nekak zreducira glih na teh področjih... Filing, ki ga omenjaš pa je vsekakor lepa in dobrodošla pomoč v življenju. Ma marsikdo ga nima na razpolago, na žalost...

Ma ni tko hudo, dai dai. Edino kar ne maram po forumih je to, da se ponavlam. In v temu topicu se to že dogaja, tko da... So, I think I will refrain form repeating myself... Ja dej, praviloma smo terapevti vsi pametni in vedno imamo prav... In še plačevat nas je treba... ma shjooj! lia čaw

v bistvu ne gre za občutenje, ampak neki, kar tudi občutneje presega. drgač si pa zelo lepo napisala, lia. very well said indeed. good night

Če ti tko pravš ej. Vsekakor pa očitno ne maraš, da ti nekdo reče neki, kar ti ni všeč, kar je v nasprotju s tvojo samopodobo. Jst sm komot lohk politik, flancam ljudi, you name it, ni problema, ti si pa le srečna Todika, a ne. Ok, ni blema ej. No glej, jst sm tle napisu parkrat več, kot sm nameraval, tko da se že ponavljam. Stran spodaj v podpisu je baje dobra in na njej je obilo info o napredku v duhovnosti in v vsakdanjem življenju. Če boš imela še kakšno vprašanje pa mi lohk osebno pišeš. lepo bodi pozdravljena in lahko noč.

OK, še enkrat: zame je pomembno vsakdanje življenje, še bolj pa tiste izkušnje, ki vsakdanjo zaznavo (vse, kar se nam dogaja ko smo budni, ko sanjamo al pa ko treno spimo) presegajo po svoji Trajnosti in Dokončnosti. bojim se pa, da glede Tega ne bova pršla skupi, ma ne zato, ker ne bi hotela, ampak zato, ker se teh izkušenj ne da adekvatno opisat. Ne maram se ponavlat, tko da bi tel nehu, če ti je ok... Lohk pa prebereš moj članek v celoti, predvsem tisti del, ki opisuje te izkušnje ljudi na IR. Lohk prelstaš spletno stran na http://www.insamadhi.com in se ustaviš tam na povezavi "Kaj je to Samadhi?" Lahko prideš na IR in sama na lastni koži izkušiš to, o čemur vse religije govorijo že tisočletja, moderna znanost pa zadnjih neki let... Lahko pa seveda vse skupi vzameš kot flancanje naroda... Tko al tko te te reči očitno ne zanimajo prav zares... brdnjaw....je rekla muca in šla spat. LOL

besede zavajano in ločujejo, se strinjam. Je treba kej probat, ne le intelektualizirat. Jst sm, kaj pa vi?

Morda pa ti nč ne razumeš?

Hja, kwa čmo. Lohk probava še enkrat, tokrat z malce bolj specifičnim vprašanjem?

Aha. OK, zame osebno je samo vsakdanje življenje in vse, kar spada zraven, izrednega pomena. Ni pa to vse, kar so naši možgani in živčna sistema sposobni zaznavat, izkusit... In tle potem nastopi to, čemur nekateri pravijo duhovni napredek, jst pa temu rečem iskanje prave sreče, trajne sreče, popolne sreče. Tudi zame se je začelo tko, kot za večino ljudi: bukve, tone in tone teorije, bežanje od problemov v životu itd... In potem poglabljanje vase, meditacije, relaxacije, yoga...in intenzivi razsvetljenja... Po prvi izkušnji samadhija na IR se je zame svet postavil na glavo. Prvič v življenju sm imel odprte oči, gledal sm skozi oči, ne zgolj z njimi. Trenutek popolne sreče, dotik Totalne Izpolnjenosti mi je spremenil smer življenja. Ma to se tko al tko ne da opisat adekvatno, tko da... In seveda, sčasoma sm tem izkušnjam (ja, bilo jih je še več) apliciral povezavo s pojmom Boga. Ma ne tistga boga iz naših cerkva, ampak neki živega, pristnega in izključno initimnega. Neki, kar sem lahko zaznaval v sebi, v svojem srcu... No, da malo skrajšam, zame ima sicer sam duhovni napredek povezavo z Bogom, ni pa potrebno, da temu rečemo tko... Veliko ljudi se ukvarja z notranjo rastjo, razvojem zavesti, in so ateisti. Pa vseeno napredujejo proti trajnejši izpolnjenosti v svojem vsakdanjem življenju. Read above and in članku tam zgori... tnx.

Hey Todika Oštja, si non stop online, just like me... No, poglejva, mal te moje izjave od blizu... Ne rabim prebrat še enkrat, ker te čist razumem, in se s tabo popolnoma strinjam. Razen v tisti točki, glede "globjih" stvari... Hmm. Se pravi, kje se ne razumeva? Mi lohk pmagaš, da ti bom moje razmišljanje bolje pojasnu? Kaj ne gre skupi tle? Aja, hvala za čas, ki si ga posvetila obisku moje spletne strani...

tudi meni ne... lp e.