julij

Midva z maticml, sva zadevo uspešno rešila. To pomen, da je že bil na novi šoli in, da je zadovoljen. Fajn, a ne ?

Saj, edino na takšen način se je dalo preživet ; da sem si ufurala v glavo, da tako pač mora biti, da spremeniti ne morem nič, da je tako prav in, da bo že še vse v redu. Drugače pa sploh nebi šlo !!! Res je grozen občutek, ko ti iztirjevalci hodijo vsak dan na vrata, pa sami opomini prihajajo po pošti, pa ko svoje stvari, v kartonskih škatlah, nosiš ven iz bajte, pa ko nimaš denarja za kruh in mleko, ...!!! Ampak, preživela sem, oz. sva. Sem pa sedaj drug človek ; življenje me je skalilo.

Če res rabiš pomoč, lahko pokličeš tudi na MISSS-Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije. Tel 01/510 16 70 ali 510 16 75, vsak dan med 8-17 uro. Radi ti bomo pomagali pri iskanju informacij in prave odločitve. Tam je ažuren dostop do vseh aktualnih info. ter direktna povezava z šolskimi svet. delavci. Pogumno!!!

Ja, v živo! Nazadnje leta 2000, v Centru alternativne medicine v Avtocampu Ježica. V sobi nas je bilo okrog 10, čas dogodka pa je bil takorekoč polnočnica, se pravi 24. december. To je bil g. Stanojevič, ki se je, pred nami tudi izničil, tako, da so od njega ostale samo manšete in vratnik bele srajce. V tistem obdobju (nekje od l. 96-2000 ) smo bili precej povezani z njim. Povzročil je začetek korenitih sprememb v mojem življenju in življenju naše družine. Bil je prvi, ki sem ga videla obsijanega v žaru svetlobe, kot svetlobno jajce, o čemer dobro piše Castanjeda.

Jaz sem imela parkrat priliko videti človeka, kako je levitiral. Izgledalo je v bistvu zelo preprosto. Ta gospod se je malo razkoračil, priprl oči, narahlo odprl čeljust, roke. pa z razprtimi prsti držal ob telesu. Zgodilo se je zelo nežno! Nič ne poletiš v luft, kot kakšna raketa, ali pa, da bi kot Supermen letal po sobi. Samo zaplaval je v višino, tako, kakšnih 30-40 cm od tal. Bilo je čudovito! V zraku je dobesedno zasijal ; takrat sem imela tudi prvič priliko videti človeka kot svetlobno jajce, o čemer sem, že veliko let pred tem, brala pri Don Huanu.

Sej pravim; šen či je najbrž sam po sebi čist uredu. Ni pa uredu to, da nekdo zavestno molze in izmolze naivne ljudi. Pri nama se je začel čist slučajno, brez prave potrebe po energiji ali pa zdravju. Tako iz firbca je šel enkrat v kino Šiška, ker je glih od freda dobil karto in, ... to nam je spremenilo življenje. Baje, se je tam krasno počutil, dobil mravljince po rokah, ..., fasciniralo pa ga je tudi to, da ni (kot strastni, verižni kadilec), več čutil take potebe po cigareti. No, potem je nekaj časa hodil tja enkrat na teden, nato dvakrat, potem vsak drugi dan, nato vsak dan, pa po dvakrat na dan (zjutraj in zvečer), potem še na intenzive čez vikend. Vse to je, seveda, precej stalo! Potem je šel z njimi na Hvar na intenzive v nek samostan, pa v Rim, ... začel se je redno postiti, klistirati, po več dni skupaj je pil samo pehtranov čaj (tako kot Julij Cezar), prepovedani so mu bili spolni odnosi, ponoči se je moral zbujati in meditirati, ... Ko se je Wangova odločila, da ga bo vzela "za svojega učenca", je bil presrečen ; mi pa po svoje tudi, ker je življenje z njim postalo nevzdržno. Nismo pa vedeli (govorim o sebi in njegovih, ki jih je ravno tako nasamaril), da ta zadeva toliko stane, oz., da je zastavil vse premoženje, finančno celo obremenil mamino penzijo, dal hišo na hipoteko ter pustil takšne in drugačne dolgove. BOG MU POŽEGNAJ TAKŠNO DUHOVNOST

Dejmo bit tudi malo strpni in prijazni drug do drugega! Vsi se samo hvalimo in tukaj napihujemo, v resnici je pa malokdo od nas srečen in zadovoljen! Knjige imamo zato, da jih beremo, možgane zato, da se učimo in, usta imamo tudi zato, da kaj lepega izrečemo. Ne mormo enga kar popljuvat zato, ker je uka-željan. sem iz LJ

Behi, če knjige še nisi dobil, se obrni na g. Stanojeviča, Center alternativne medicine, Avtocamp Ježica. On jo ima, vendar, predno jo da iz rok, želi vedeti, komu in predvsem zakaj?Je krasen sogovornik, najbrž precej starejši od tebe, vendar ti bo pogovor z njim (vsaj glede na teme, ki jih odpiraš) v pravo zadovoljstvo. Lp

Mana, hvala za informacijo! Tega pa nisem vedla in bom tam probala kaj izvrtat. Na splošno, vsa čast vsem vam skupaj! V parih dneh sem na forumu dobila več informacij, kot prej v parih letih preko raznih ministrstev, vladnih in nevladnih inštitucij.

Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega. Leta 95 mi je umrla mami. Doma, na rokah, bile sva same. Njeno umiranje je bilo tako grozlijvo in zame tak šok, da me je čisto povozilo. Med nama je ostalo ogromno nedorečenega ... Par let pred tem, mi je umrl oče. Z mami sva živeli sami v precej velikem stanovanju tako, da smo, več let kasneje, živeli vsi pr nas; moja mami, jaz, moj bivši in otrok. Ker sva bila takrat še nora, mlada in ponočnjaka, sva imela zjutraj vedno problem z vstajanjem. Vedno sva zaspala! Mami je imela tako navado, da je vstala prva, pristavila vodo za kavo, potem pa zbudila njega, nato mene in jaz dete za v vrtec. No, ko je umrla se nama je še kakšne pol leta dogajalo, da naju je hodila zjutraj budit. Stala je pri postelji, njega celo rukala za ramo, če ni vstal, odgrnila deko, ....., ta mauga je božala po čelu ko je spal v postelci, večkrat je rekel, da ga je babi ponoč lulat peljala in podobno. Je pa res, da je jaz nisem izpustila!!! To vem sedaj, takrat pa nisem! Noben mi ni nič povedal, takih knjig in pogovorov, pa takrat v bistvu ni bilo. Lep pozdrav

Tvoje besede, so tudi besede mojega sina. Pravi namreč, da bi rajši videl, da, ko ga kakšna stara, opravljiva soseda vpraša, češ, kje imaš pa atija? a je še vedno s kitajci?, da bi lahko rekel, da je umrl kot pa, da je z njimi. In vidiš, to je pa meni grozljivo. V njem je tak kup zamer, da je kot tempirana bomba. Ne govorimo o njem (na začetku zavestno, sedaj nama je prišlo pa že v kri in meso), nima in noče imeti stikov z njegovimi, kar spremenil bi si priimek, če ga že omeni, ga po imenu, ko mu je prvo leto poslal razglednico in eno pismo s sliko, je vse strgal, skratka, veliko bosta mogla popucat. Ti, a še delaš rokovnike? Letos ga nisem nikjer po štacunah dobila.

Emanuel, a misliš ga. Vlasto Hribar ?Ona je tudi bila njena učenka in celo prijateljica. Pomagala ji je pri sojenju in z njeno pomočjo celo uspela prit čez vse kolobocije brez kazni. Pol je šla pa na svoje, furala svoj Schen chi in se ni ozirala na Wangico. Tudi licence ni hotela plačat, saj tukaj se je pa v glavnem zataknilo med njima (pri denarju, kje pa!). No Vlasta je res imela raka na dojki in je potem tudi umrla. Sam ne vem, če je to lih povezan z grožnjo Wangove. Ne vem, mogoče pa ne misliva isto osebo. Vlsta v bistvu ni nič računala, tudi za intenzive ne, ki so trajali pri njej 48 ur. Delala je doma, tako da ni imela stroškov z raznimi dvoranami, po navadi pa nas je bilo 5-7 v skupini. A, si bil mogoče tudi ti kdaj tam? Vso srečo in hvala za pomoč

Marsa, a veš, da sem prav vesela, da si se oglasila oz. če sem čist poštena, mi je bivša sodelavka omenila ta forum in, sem probala. Zdel se nama je, da bi mogoče tuki kaj našla, oz., da boš ti kej vedla, k se pa že tolk let s tem ukvarjaš. A veš, da se zadnje čase dostkrat spomnim nate, oz. na tiste punk cajte. Delam v Šiški na enem mladinskem zavodu tako, da sem službeno dostikrat v stikih s tvojo bivšo sobendico (mislim, da je šolska svetovalna na OŠ Dravlje). Delam pa z Matjažem, ki igra vijolino pri Kontrabantih in se ga ziher spomniš od takrat. Tud s Potočkijem, bivšim bobnarjem Lublanskih psov učasih prideva v stik, ker je lih soc. delavc na Povšetovi, pa Šeliha sem zadnjič srečala v mestu, pa Jasno včasih slišim po tel. :xx!: Ja, vidiš, tole se je pa men zgodil. Frajer je enostavno šel v NZ in zdej se vsi skupi (jaz in njegova famili, čeprav vsak zase) trudmo, da bi pogruntal kako mu je in, če je še še sploh prostovoljno tam. Gre se mi predvsem zarad tamauga (no, saj ma že 16 let), ker nima nič od fotra, ne ve kje je, pa zelo se išče sedaj, ko je v puberteti (identiteta ga matra). Preživnine pa itak ne dobi, ker je ni od kje vzet (komuna), pa še tega klinčevga predstavništva mi nimamo. Me je pa ta njegova duhovnost zelo drago stala saj je rabil ogramno keša. Predno je šel, je dal hišo na hipoteko in me pusti v samih pufih. Hišo mi je banka lani vzela ..., tako, da bi se tudi jaz rada malo z njim pogovorila!! Tolk o tem; če še kaj zvohaš, ali pa kdo drug kaj ve, mi bo informacija zelo dobrodošla. Tebi Lenčka pa en lep pozdrav in vso pohvalo za forum. Zadeva mi je všeč in je kvalitetna.

Mantis, hvala za odgovor in, če boš kaj našla, mi bo v veliko pomoč! Res je, situacija tam je nora. Več so lačni kot siti, cele dni delajo na poljih in v kamnolomu (ker je baje to najhujša vaja za zbijanje ega), stikov s svojci nimajo, pa ogrooooomne vsote denarja so plačali zato, da sedaj ne morejo domov. Ta, ki mu je uspelo pobegnit (reciva mu Dare), je povedal, da so vstajali ob 3 zjutraj prali perilo na roke zase in za Mojstrico (tako jo kličejo), mesili kruh, da je imela zjutraj svežega, pa kaznovala jih je, če so med seanso slučajno zakinkali. Dare je rekel, da so ji morali dati ves denar (se osvoboditi materialnega), medtem ko si je sama privoščila privatni avijon, ki jo je peljal v privatno porodnišnico v Avstralijo, kjer je ob točno določeni uri (zaradi položaja planetov) z carskim rezom, pri 46 rodila sina. Dala mu je ime Marco Polo, kar je čisto navadno ime in, EGO nič ven ne tolče, a ne? Lepo bodi in imej sonček v laseh.

Nino, lep pozdrav. Pri tebi me je pritegnilo predvsem to, da uporabljaš besedo "šloganje" in ne "vedeževanje". Zdi se mi, da je beseda šloganje edina uporabna za te zadeve (pa čeprav je popačenka). Beseda vedeževanje izhaja iz VEDEŽA, kar pa je nekaj večjega, mogočnejšega in obsežnejšega. Šlogar v bistvu nič ne ve; ima samo sposobnost oz. se je naučil pravilno uporabljati nihalo, karte, dlan, fižole, ali kaj drugega...., zna simbole kart razbrati, povezati skupaj in, to interpretirati. VEDEŽ, o, to je pa čisto nekaj drugega!!! Težko verjamem, da je vsak novonastali bralec kart (in teh je pri nas kar veliko), že vedež. Prevzetno, a ne? Kot, da bi že z besedo želel hranit svoj ego. No, pa dovolj o tem. :xx!: Prosila te bom, če lahko, ob priliki, ko boš imel čas in boš razpoložen, tudi zame pogledaš v karte. Sama uporabljam rune in Ošo zen tarot, vendar se včasih zmedem, ravno zato, ker šlogam sebi. Za mano je deset letno obdobje (začelo se je 95 leta), v katerem sem dala čez dve smrti v družini, ločitev, izgubo službe, popoln finančni brodolom, požar hiše in še veliko "manjših" zadev, kot so bolezni, kraja avtomobila, vlom, ... Občutek imam, da se je sedaj to končalo, da sem zadeve prebolela, se uspela ponovno uharmonizirati in umiriti, predvsem pa sprejeti in se iz tega kaj naučiti, ter ojačati. Kaj ti vidiš v kartah? Hvala za odgovor in veliko sreče.

Sorry, ker se vmešavam, sam moje mnenje je, da tist, k zna res čarat, precej nerad govori o teh zadevah. Poznam gospoda, k se ti kr noge zatresejo, ko te pogleda v oči, premaga zakon gravitacije in levitira tko, ene 30 - 40 cm nad tlemi, pa izniči se, tko, da so od njega ostale samo bele manšete od srajce in ovratnik, ..., pa nikoli ne govori o tem, kaj šele, da bi se hvalil, češ, kaj vse zna. Ko te pogleda, se mu v desnem očesu zasveti kot ogenj. Tudi pokojni Rudniški župnik, eden največjih slovenskih iluzjonistov, gospod Žerjav, je dobro obvladal belo in črno magijo, pa se s tem ni nikoli hvalil, še govorit ni hotel o tem. Mislim, da moraš biti za čaranje prav rojen, tudi to je ena od lastnosti, ki ti je, ali pa ti ni dana. Knjiga ti je lahko samo kot pripomoček in vodilo, da bi pa čarovnik ratal z njeno pomočjo, pa bolj težko verjamem. Pa lep pozdrav

Neki me zanima; a, slučajno kdo pozna koga, ki je na tej "akademiji", oz. a ima sploh kdo kakšno informacijo o tem?? Če se slučajno spomnete, je pred nekaj leti po Ljubljani harala neka kitajka, mislim, da je bila I Wan Ping. Tretmane Shen chi-ja je mela v kinu Šiška in cela Lj. je drla k njej in ji nosila denar. Dobila je celo izgon iz Slovenije, pa na sodišču je blo in po cajtngih, ker je baje enmu sladkornemu bolniku odsvetvala jemanje insulina, pol je pa umrl. No, ta kitajka ma zdej že par let svoj tabor v Novi Zelandiji, in tam je kar precej slovencev, med njimi tudi nekdo, ki mi je včasih veliko pomenil, pa se je za njim izgubila vsaka sled ( že 6 let !!!!). Na ministrstvu za zunanje zadeve so že pred leti rekl, da majo cel fascikl, tako imenovanih pogrešanih oseb, ki naj bi takrat odšli z njo, nardit pa ne morjo nič, ker naša država nima konzulada v NZ. Stikov prek pošte in tel. ni, pa čudn je tud to, da je šla ena Dnevnikova novinarka pred časom tja, vendar je, v samo komuno niso spustil. Ostala je pred vrati ogroooomnega rezervata (beri: taborišča), obdanega z žičnato ograjo, ki se, baje, razprostira čez okrog 50 km veliko območje. Imajo svoje farme, vrtove, kamnolom,.... Mogoče kaj veste o tem; stvar mi ne da mira, ker se je pred kratkim vrnil nekdo od tam in....končal tukaj v Polju. Ko sem ga obiskala, je vedel povedati le to, da ima občutek, da ga Wangova na daljavo kontrolira. Aja, še to, od tam je ušel. Rabil je en teden, da je prišel do Avstalije, od kjer so ga poslali v Evropo. Se vam kaj sanja??? Hvala za odgovore in pomoč.

Čist slučajno sem dons prvič na tem forumu, pa bi blo mogoče pametn, da se obrneš na MISSS-Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije, tel.: 01/510 16 70, 510 16 75. Tam lohk dobiš informacije iz prve roke, sej so povezani z šolami, šolskimi svetovalnimi službami, majo vsa šolska pravila iz ministrstva, pa še potrudjo se, da ti pomagajo oz. dobijo informacijo. Tolk od mene....