bendži

Prijateljica mi je posredovala tole stran: http://oneworld.wikicities.com/wiki/World_in_2100. Poglejte si jo. Jaz sem jo uspel le preleteti... Veseli me, da se s Peacehiker-jem v vsem strinjam. Dodajam pa dvoje: prepričanje, da je Evropa zibelka enovite svetovne federacije (ne iz egoističnih razlogov, ampak ker verjetno danes edina izpolnjuje potrebne preddispozicije) in misel prijateljice: "Si prav zares želim, da bi se sedaj začelo dogajati, kar je itak usojeno/(za)povedano, da se bo dogodilo. Bi bil že čas. Sicer bomo v zamudi ..." LP Benjamin P.S.: prijateljičino ime sem izpustil, celo njen nick, ker je nisem uspel vprašati, če se strinja, da jo navajam (kljub prepričanju, da bi se)

Ne ne, nič užaljenosti, Sprehajalec. Le v polemiki sem (morda) malo preveč "not padu". In izbezal iz Sprehajalca malo bolj določno stališče. Odium.p., hvala za stališča. Dopolnjujejo. Ja, dopolnjevanje, to je bil namen te teme, ko sem jo odprl. In ostaja. Anketa kaže, bi rekel, zanimivo sliko prepričanj. Če bi sedajle še kaj napisal k, v dosedanjih javljanjih, že povedanemu, bi bilo to nepotrebno drobnjakarstvo in dodatno utemeljevanje mojega prepričanja. Česa novega, zares dopolnjujočega, pa ne bi bilo. Zato vas tokrat vse samo lepo pozdravljam. Benjamin

Ja, Sprehajalec, vesel sem tvoje kritične spodbude. Izjavil sem že, da dr. Drnovška cenim, zelo cenim. Hvala za link do intervjuja z njim. Lahko sem le ponosen, ker sem sam prišel do stališč, tako identičnih z njegovimi. In, zdi se mi, da sem to že omenil: njegova odločitev o ustanovitvi gibanja za pravičnost in razvoj me je spodbudila, da sem se spustil v diskusijo o tej temi. "Ko je ozaveščenih dovolj ljudi, dosežejo kritično maso, potrebno za spremembe. In takrat lahko začnejo spreminjati svet. To so potem trdni temelji, ki jih nič ne more podreti. In to je edini način." To je citat iz Drnovškovega odgovora. Sedaj pa postavljam vprašanje: je dovolj, da je on ozaveščen, drugi mu pa dajemo podporo? In kaj bo, ko bo umrl? Karavana gre dalje, psi pa lajajo, si verjetno lahko le misli (če sploh posveti temu eno samo misel) kapitalistični stroj! In še neka razlika je: tako, kot vsi duhovni voditelji, tudi dr. Drnovšek poziva le k ozaveščanju posameznikov, javnega mnenja, civilne družbe. Ne pove (še), kako naj kritična masa ozaveščenih ljudi doseže spremembe. Sama podpora še ni zadostni dokaz ozaveščenosti! (Jezusu ljudje sledijo že 2000 let, in? Je zato kaj manj izkoriščanja, trpljenja, bede?) Še enkrat: trdim, da to ni dovolj! Da je to le, oprostite izrazu, lajanje psov na karavano izžemanja in zatiranja, ki gre dalje... In ponavljam: potrebno je politično udejstvovanje... kajti ljudje, ki podpirajo spremembe, morajo imeti tudi možnost voliti za te spremembe. Sem proti revoluciji, tako kot je dr. Drnovšek. In poln upanja, da dandanes Človek ni več tako nerazvit, da bo slepo sledil institucionaliziranim religijam, ampak bo na demokratičen način uveljavljal učenja velikih ljudi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prepričan sem, da se dr. Drnovšek tega zaveda. Toda, to še ni razlog, da jaz ne bi razpredal svojih misli, da ti, Sprehajalec, in vsi drugi, ne bi zgolj sledili novemu duhovnemu voditelju, ampak bi razmišljali tudi sami, kako abstraktno učenje uveljavljati v empirični praksi! Upam, da nisem bil do koga žaljiv. In upam, da sem bil provokativen. Benjamin

Sprehajalec, hvala! Tvoj post mi namreč daje vedeti oboje: - da sem hitro narobe razumljen (tako, kot vsakdo... ker pač nihče ne more na kratko opredeliti oz. izraziti polnosti svojega dojemanja, razmišljanja, etc...) - da se skozi takšno razpravo, kot jo ti sprožaš, sestavlja slika... Ne, ne govorim o duhovni politični stranki. Govorim o tem, da naj etično zreli ljudje (kateri izraz uporabiti, je zelo problematično, saj je duhovnost tudi že dobila slabšalni prizvok, kaj je to etična zrelost je spet vprašljivo, ...) skozi demokratični volilni sistem pridobijo možnost vplivanja na postopno oblikovanje pravičnejše, razvitejše človeške družbe. Kakšna naj bi bila pravila sprejemanja? Seveda se mora vsak član in vsak somišljenik poistovetiti s programom stranke; če hočete, s političnim manifestom. In da ne bo pomote: poistovetenje ne pomeni enoumja! Za ustanovitev stranke je potrebno zadostno število ustanovnih članov, potreben je program, itd... Zame je etično zrelo, če je edina nestrpnost v tem programu nestrpnost do nestrpnosti! In še ta sme biti sankcionirana le skozi pravni sistem! (skratka, nestrpnosti ne sme biti, saj pomeni neupravičeno vsiljevanje volje in prepričanj drugim ljudem, s tem pa kratenje njihove svobode mišljenja in prepričanja) Vzemimo primer izgredov zaradi Mohamedovih karikatur. Lahko so nedolžne karikature, lahko zares žaljive. Toda, kaj pa je merilo? Je evropski pogled na primernost oz. neprimernost merilo? Je s strani fanatikov nahujskana množica merilo? Nič lažjega, kot nahujskati množice! Se še spomnite Miloševičevih mitingov resnice (ali kako so jih že poimenovali)? Tistega njegovega: "ne čujem dobro"? Edini sistem, ki lahko odloča o strpnosti in nestrpnosti ter določa kazen je pravni sistem; je na sodišču sprejeta sodba, kot posledica procesa, v katerem je zagovornikom in tožilcem dana enakopravna možnost utemeljevanja! In še enkrat: ne domišljam si, da je graditev boljše družbe lahka naloga. To je dolga pot. In ta pot ne more biti uspešna, če ne bodo po vsej Evropi nastajale stranke, ki bodo sprejemale za svoje vodilo programe, temelječe na enakih, do vseh soljudi strpnih, ciljih, poslanstvih, vizijah. Če bi v Sloveniji nastala oz. se oblikovala 1. taka stranka, bi bilo seveda prav in nujno njen program prevesti v evropske jezike, vedenje o tem programu in delovanju stranke širiti preko interneta in drugih komunikacijskih medijev - kajti le tako se lahko doseže dovolj močno politično gibanje za sprožitev zavestnih sprememb (v mojih začetnih postih vsaj deloma že opisanih). Dr. Drnovška cenim. In močno me veseli njegovo angažiranje. Morda se bo v okviru tega gibanja pojavilo dovolj političnega potenciala in naprednejših političnih idej, da bo pomenilo tudi uresničitev tistih ljudskih želja in prepričanj, s katerimi se bom lahko v največji meri poistovetil. Morda pa bo to gibanje "teza", ki v drugi politični stranki potrebuje "anti - tezo" (ne v smislu nečesa slabega, ampak v smislu konstruktivnega dialoga, ki bo hitreje ozaveščal volilce); v nobenem primeru pa nastanek tega gibanja in dejstvo že obstoječe politične pluralnosti nista zadostni dejstvi, da naj bi vsi le opazovali politične prepire, sami pa ne doprinašali k spremembam. Veste, kaj vse se lahko zgodi v 4 letih? Kako hitro se izniči dosedanje socialno - družbene dosežke človeštva? Če za konec tega posta parafriziram tisto o poetu: "veš ozaveščenec svoj dolg?" Benjamin

Hvala vsem. Za mnenja. Prav je, da so različna. Ne agitiram. Zbiram odzive, upam na razmišljanje in ... seveda, vesel sem, če začutim somišljenike. Sicer bi pač svoje misli zadržal zase. Itak! Vesel bom, če se bo še kdo vključil; mogoče s polemiko o ideji konvergence; mogoče ... karkoli pač kdo misli, da sodi v to temo. Škoda, da je Sprehajalčev tekst poniknil v temo... Bo zanimivo prebrati novega. In, če kdo želi tematiko deliti s prijatelji/cami, bo to samo dobrodošlo. Morda se oglasi kdo, ki sicer ni prav reden gost teh strani... Tako bi mi bilo všeč; kajti temo jemljem kot zelo široko družbeno (in če se pošalim: nisem dr. Drnovšek, da bi svoje misli lahko širil preko novinarskih konferenc, ...). Sem se komajda ojunačil, da meni ljub forum uporabim za delitev in izmenjavo pogledov. Hvala. B

Marsa in Kabalist, seveda se strinjam z vama. Le, vajini stališči sta le delna pogleda; le ena barve svetlobe v mavričnem spektru, ki sestavlja belo, vidno svetlobo. Če preletita moja prejšnja teksta, (in tudi sprehajalčevega), bosta videla, da si ne delam utvar. Ne trdim, da bo z vključitvijo duhovno bolj ozaveščenih ljudi v politiko za vse čase bolje in sploh in oh... Trdim, da je ukvarjanje z alternativnimi dejavnostmi, meditacijo in kontemplacijo, itd..., premalo. Da je to le zapiranje v "slonokoščene stolpe", da pomeni navidezno zadovoljstvo (oz. zgolj njegovo iskanje) v svojih, od realnosti sveta ločenih svetovih, zapiranje oči pred sliko na horizontu naših življenj. Trdim, da so gibanja civilne iniciative premalo. Kajti medtem je na pohodu spet vse močnejše zlorabljanje ljudi in okolja. Kar poglejmo se: kakšna duhovnost, ko smo pa vsi po vrsti sužnji potrošništva. Potrošništvo pa pomeni nespametno porabljanje prisluženega denarja; pomeni živeti zato, da delam in potem trošim v mega centrih, namesto da delam zato, da čim bolje, ustvarjalno, izrabim preostali čas. Potrošništvo je pranje možganov. Pozivi k II. in III. pokojninskemu stebru, plačevanju šolnin, itd. ..., so pranje možganov. Naj mi nekdo pove, zakaj bi bilo to potrebno, če bi se družbeni dohodek razporejal bolj pravično? ker le še 1 delavec dela za 1 upokojenca? Halo, a znate računati? Ja, od kod pa potem denar, ki se stika k lastnikom kapitala? Če je par tisoč (!) ljudi na svetu bogatejših od vseh 6,5 mrd. ljudi skupaj, potem je očitno za vse dovolj denarja! Dovolj novo ustvarjene, dodane vrednosti, da lahko človeštvo živi materialno kakovostno življenje in usmeri korak v razvoj svoje notranjosti (v notranjo in medsebojno skladnost); tu imamo pa še ogromno za narediti! In ob teh prepričanjih ne kličem po revoluciji. Nisem komunist. Pozivam, da se rodi politično gibanje, ki bo na osnovi dialektičnega razumevanja sveta, na osnovi v svetu že zaznane konverzije kapitalizma in socilizma oblikovala novo, demokratično, družbeno ureditev. In bojim se, da je za to potrebno politično angažiranje. In bojim se, da ni dovolj pozivanje obstoječih strank in prepričevanje obstoječih politikov. Ni dovolj skandiranje z napisi: ne, bolj se pa ne pustimo tlačiti! Ne, potrebno je s programom in dejanji pritegniti ljudi, zmagati na volitvah, zasesti večino v parlamentu, izglasovati spremembe zakonov, ... in z drugimi strankami, ki bi skozi ta proces nedvomno začele pridobivati na osveščenosti, tekmovati za naklonjenost volivcev. Čez čas bo spet kdo drug zmagal; ampak družba bo medtem prestopila "v naslednji razred". In sinteza današnjega časa bo postala teza prihodnjega, ... Zgolj sprejemati floskule, da je politika kurba, ..., da se ne da nič narediti, da se je treba odreči sigurnosti v tem nesigurnem svetu, itd..., pa ni duhovno zrelo. Ampak, kot sem rekel že na začetku: malo se bojim, da človeštvo v resnici še sploh ni zrelo za prestop v "naslednji razred". Čeprav, po drugi strani, me zgornja anketa navdaja tudi z optimizmom. B

Anketo v Lunin netu sem prvič sestavljal... in, kot ste opazili, celo v 1. odgovoru 3. vprašanja pozabil dokončati stavek - pa je že tako prav. V celoti vzeto sem želel s to kratko anketo vsaj na grobo izmeriti prepričanje oz. poglede, po mojem mnenju zelo pisane, druščine na lunin netu. Benjamin

Sprehajalec, hvala! Večkrat sem pogledal v svoj mailbox pa še na forum - nič. Nobenega odziva. Kar precej ogledov, celo nekaj glasovanja, ampak polemike pa ne. Zanimivo. Pa toliko enovrstičnic je na forumih; tudi na tem. Zato še enkrat: hvala za komentar. In naj zato še malo obrazložim: - zavedam se tega, da se vsaka stranka in vsako gibanje spridi; - nisem odločno in povsem proti kapitalu - kajti njegovo nasprotje dela najmanj toliko škode; - svet - očitno vse vesolje - je dualističen: deluje na principu dialektike - teza, antiteza, sinteza; - kapitalizem smo že imeli, socializem tudi; korak nazaj je, da se vračamo v liberalni kapitalizem - v resnici je čas za postindustrijsko družbo, ki ni mogla zaživeti, ker je propad socialističnega bloka razplamtel plamen moči kapitalizma; čas je za sintezo kapitalizma in socializma - ukvarjati se z vprašanjem, kaj pride potem, je nesmiselno, utopično, fantazijsko; pride pač antiteza dosedanji sintezi, torej tej novi tezi!; - zelo se sprašujem, če so ljudje zreli za podporo taki sintezi: osebna iniciativa - torej individualizem kapitalizma - in prerazporejanje družbenih dobrin na "socialističen" način?; - sprašujem se, bi taka stranka, ki bi resnično vztrajala na popolni enakosti spolov, veroizpovedi, sexualne usmerjenosti, ... sploh dobila dovolj podpore, da pride v parlament?; - ampak edini smiselni boj (oprostite za izraz, kajti že sama beseda "boj" je agresivna, nosi negativnost), je izmenjava stališč preko volitev, v parlamentih, z uveljavitvijo pravnega reda, temelječega na enakopravnosti in socialni pravičnosti; - npr. povejte mi, kdo je tako sposoben, da z lastnim umom, z lastno energijo "zasluži" 10 mio. EUR na leto?; ali ni edino pravično - in obenem spodbudno za posameznikovo iniciativo - da so vsi prihodki proporcionalno obdavčeni, da se nad določenim zneskom letnih dohodkov (dovolj visokim, da mora biti za 99,99 % ljudi izziv - npr. 10 mio. EUR) 100 % obdavčijo in prerazporedijo k ljudem, ki niso zaposleni v branžah, ki bi njihovo delo socialno pravično vrednotile?; ali ni poniževalno do vseh, ki nimajo možnosti neke trenutno popularne danosti unovčiti za težke, ljudem "pokradene" milijone, da gredo prihodki "izbrancev" v nebo; da 250 ljudi na svetu poseduje materialno bogastvo milijard? - in potem so dobrotniki, ker drobtine mečejo "raji"!; - in naprej: vsi zaposleni v dobičkonosnih firmah bi morali biti upravičeni do delitve dobička - prejemati delnice!; vendar, ob njihovi prodaji bi jih morali bodisi transferirati v točke pokojniskih skladov - in si zagotoviti boljšo pokojnino, ne pa vse potrošiti v kapitalističnih mega-centrih - bodisi plačati davek, ki bi se nalagal v pokojninsko blagajno za tiste ljudi, ki nimajo sreče biti zaposleni v trenutno dobičkonosnih podjetjih - kajti na doooolgiiiii rok (večinoma krajši od življenjske dobe posameznika) ni nobeno podjetje in nobena panoga zgolj v vzponu, ampak neminovno nastopi tudi sestop, zamrtje ...; - gibanja civilne iniciative so koristna; duhovna gibanja so koristna; vendar, na svetu nismo brez razloga, niti zgolj z namenom, da razvijamo samo sami sebe - razvijati "moramo" tudi celotno družbo; kajti le razvoj celotne človeške družbe nosi s seboj nove situacije, nove okoliščine za nadaljnjo rast posameznih duš/osebnosti; razum posameznika se ne more razvijati ločeno od celotne družbe - njen nivo razvitosti je humus, iz katerega rastejo posamezne osebnosti...; Mislim, da mi je za tokrat zmanjkalo... Dodam lahko le še enkrat prepričanje, da zanemarjanje razvoja družbene biti pelje v nepremostljive razkole; posledica so spopadi, take ali drugačne revolucije, ki človeštvo pahnejo navzdol - da ponavlja razred! Res je vse le dobrodošla lekcija; res čas človeškega razvoja ne igra pomembne vloge - v večnosti par tisočletij ali celo milijonov let ne pomeni nepremostljive ovire; pa vendar: ali se človeška duša utelesi zato, da bo privzeta osebnost odigrala zgolj žnj-razredno amatersko vlogo ali zato, da bo "briljirala na odrskih deskah življenja"? Če se je utelesila z namenom - rasti in razvoja - potem ni vseeno, kako se je osebnost usposobila za in odigrala sprejeto vlogo! Osebnost je odgovorna za skladnost z dušo! Torej si tudi prizadeva zanjo... Lahko noč in dobro jutro! Benjamin

Svet je v zadnjih desetletjih po eni strani doživel nesluten duhovni razvoj, po drugi strani se izkoriščanje Zemlje in ljudi po ljudeh ne le nadaljuje, ampak s svojo intenzivnostjo vrača v obdobje izpred 100, 200 let. Prepad med različnimi deli sveta se poglablja, v ljudeh se s strani politike in največjih lastnikov kapitala ustvarja prepričanje, da so delavci manj razvitih držav krivi za vse daljše in vse bolj obremenjujoče delavnike, za vse daljšo delovno dobo, za negotovost glede jutrišnje plače in pojutrišnje pokojnine. Danes hočejo grabežljivci in različni povzpetniki vse več in več zase, ljudje pa so jim, tako kot že nekoč, pred Oktobrsko revolucijo, le potrošno blago. Iz ljudi, ki jih s svojim delom bogatijo, hočejo narediti od njih odvisne reveže, ki jim je potrebno preko sistema socialne pomoči dajati miloščino, da lahko preživijo sebe in družine. Socialistični sistem je pokazal svoje pomanjkljivosti. Osnovna je, da je človeku odvzel pravico do individualnosti. Kapitalistična pomanjkljivost je razčlovečenje ljudi, njihovo enačenje z delovno živino. Danes kapitalizem nima več proti-sile in dialektična paradigma: teza - antiteza - sinteza ne deluje več. Toda, čas medsebojnega približevanja kapitalizma in socializma v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je pokazal, da je konvergenca možna! Graditi moramo družbeni sistem, v katerem bo vsak zaposlen posameznik s svojim delom preživljal sebe in družino, v katerem se bo prihodke premožnih ljudi nad določenim, parlamentarno, torej zakonsko sprejetim letnim zneskom, 100 % obdavčilo in namenjalo za potrebe socialnih transferjev in skupnih potreb. Zahodna družba je dosegla nivo zadovoljivega materialnega blagostanja. Sedaj ga mora vzdrževati, omogočujoč posameznikom zadovoljevanje osebnih - materialnih in ostalih potreb; ob zavedanju, da je pretirano bogatenje ravno tako kriminalno dejanje kot kraje, ropi, ... kajti, ne more biti rezultat osebnih sposobnosti, ampak je lahko le rezultat prekomernega izkoriščanja večine ljudi po sorazmerno majhni manjšini. Zahodna družba mora počakati ostale dele sveta, da jo dosežejo v materialnem razvoju. Vlagati mora v razvoj za Zemljo neobremenjujočih tehnologij, v duhovni razvoj človeške družbe in s tem v vse večjo kakovost življenja. Skladen razvoj sveta bi po zdravi pameti moral biti v interesu vsega človeštva, saj povečevanje razlik vodi v vojne. In danes ni težko iz obupa začeti III. Svetovne vojne! Za spremembe družbene ureditve je zgodovinsko zadolžena Evropa; tokrat ne na revulucionaren, ampak na evolucionaren način. Potrebno je politično gibanje, ki bo preko osveščanja volilne baze doseglo potrebni prag za preboj v parlamente evropskih držav in naprej do formiranja vlad... ki bo doseglo sprejem zakonov v korist večine ljudi, ne le drobne manjšine... ki bo preko pravnega sistema sankcioniralo vsako izkoriščanje: večine po manjšini in tudi manjšine po večini! ------------------ Hihi, sem se razpisal, kaj? Ja, upam, da se na forumih odvijajo taka razglabljanja... kajti internet je medij, ki lahko angažira dovolj, strokovno podkovanih, ljudi... in potem se oblikuje program, politični manifest, se ustanavljajo nove politične stranke, ki bodo predstavljale vsaj nekaj časa protiutež obstoječim... in razvoj družbe se bo premaknil naprej; sinteza bo postala nova teza, teza z novo kvaliteto... upajmo, da ji bo nasproti stopila še kvalitetnejša antiteza. Že dolgo zori v meni prepričanje, da ni dovolj delati na osebnem razvoju v okviru obstoječega družbenega reda. Si zatiskati oči pred krivicami sveta ali pa biti sizifov boj v številnih humanitarnih organizacijah, medtem ko s strani grabežljivega kapitala dirigirane vlade vlečejo le tiste poteze, ki še bolj bogatijo že bogate in rojevajo terorizem, vojne in različne oblike nestrpnosti - vse po starodavnem načelu: DELI IN VLADAJ. Revolucija ni odgovor, kajti krivica rojeva krivico. Osveščanje mamonu zapisanih tudi ni dovolj. Ljudje smo osebno odgovorni, da se organiziramo in s političnim programom, temelječim na duhovnih vrednotah, pritegnemo ljudi, pridemo v parlamente, spreminjamo zakone, preoblikujemo politično in gospodarsko okolje. Nikoli nisem imel političnih ambicij, tega delovanja me je strah. In v obstoječih strankah se zaradi njihove hinavščine ne vidim. Ampak nekaj v meni me stalno in znova in znova opominja, da moram svoje prepričanje vsaj podeliti z drugimi, če se že ne upam politično udejstvovati. In če nisem le fantast, če nas je dovolj somišljenikov, če je človeštvo že dovolj zrelo, potem se res začenja tudi v družbeno političnem pogledu nova pot za Človeka. Pozivam vas, da sodelujete v anketi, da diskutirate o tej temi, da pomagate oblikovati politični manifest, ustanoviti stranko, širiti skupno prepričanje. Slovenija je lahko v Evropi zibelka nove, na osebni in družbeni skladnosti temelječe družbene ureditve. Benjamin

Morda pa nismo dovolj sveti. Glede na to, koliko je danes pedofilije med duhovniki, ... imamo do nje očitno napačen odnos. To je božji izraz najvišje ljubezni. Zezam se. Bo že držalo, kar je rekel Jezus: veliko bo lažnih prerokov, predno bom jaz spet prišel. Sai Baba pač ni Bog, se pa lahko vseeno od njega oz. iz njegovih zgodb naučimo veliko lepega, dobrega in modrega za naše življenje. Še enkrat velja tista: ne glej mojih del, poslušaj moje besede. Bendži

Susi13, vse prebral. Zmanjkuje mi časa. Laufam domov, da skonstruiram silomer za mojo hčerko. Uf, sploh ne vem, kakose ga lotiti. Vsi so že vse prebrali. Jaz samo tole: imaš prav, razmišljaš prav, delaš prav. To mi je bilo jasno že v tvojem uvodnem predstavljanju situacije in skozi odgovore na pripombe in razmišljanja drugih si samo potrdila. Bendži

Ja, Mushi, saj imaš prav. Zato sem pa rekel, da tako pač je. Veš, opažam, da smo na Forumu, kljub različnosti pogledov, zelo ozaveščeni ljudje. Ne glede na naše osebne težave, spodrsljaje in rane, zelo etično in duhovno zrelo pristopamo k življenju življenja. Večini ljudi to ni dano. Pa ne mislim razgljabljati, ali gre za karmo duš ali za genetsko nasledstvo ali za kaj, ampak dejstvo je, da ženske, ki jih opisuješ (da o moških te vrste sploh ne govorim), na vseh področjih življenja kažejo hudo mero neresnosti, neodgovornosti; kratko malo niti ne skušajo stopiti na pot ureditve svojih razmer. Ampak povsod, kjer je majhna iskrica ljubezni, se stvari počasi obračajo na bolje. Nataly, verjemi, ločitev dveh koruznikov je prav tak problem, kot ločitev dveh uradno poročenih ljudi. Če je treba razdeliti premoženje, se odločiti glede otrok, preživnine - še zlasti,če ne gre vse gladko (pri preživnini je pa neumno, če si mati ne zagotovi sodne odločbe glede višine - tudi sporazumno dogovorjene - preživnine), potem tudi v primeru koruzništva plačuješ odvetnike in sodišča. Odločitev za ali proti poroki je danes res odvisna zgolj od nazorov in značajev ljudi; če izvzamemo, da je kljub vsemu vedno nekaj pravnih neenakosti oz. imajo neporočeni težave še celo pri kakšnem najemanju kreditov, ... Bendži

No Mushi, tokrat se pa kar strinjam s teboj. Le tisto o sterilizaciji ... Vsak živi kot hoče; le nobenega razloga ni, da bi se nam smilil. Pri treh pretepana - ja, če se nič ne nauči, se pač ne. Tudi v tem primeru drži tista, da "gliha vkup štriha". Strinjam se z Marso: zdravi, ampak tudi uporabi "nos", da boš vedel, kdaj zakon zaudarja. Sam sem ločen. In moram reči, da spadam med tiste, ki se za to težko odločijo. Vendar, ko sem se zavedel, da si otroka želetita le tega, da se mamica in očka ne bi kregala, sem se odločil zadevo drugače zastaviti. Danes, po sedmih letih,lahko rečem, da smo boljša "družina" kot marsikatera, kjer starša vztrajata skupaj. Z bivšo ženo imava korektne odnose, otroka sicer živita z njo, vendar po potrebi (zdravstvene težave njune mamice) tudi pri meni. Redno ju videvam; rada imata oba: mamico in mene. Nista več majhna, tako, da sem na svoje odnose z njima še toliko bolj ponosen. Še danes vem, da je bilo nujno, pa vendar mi je žal, da se je to zgodilo. Pa še nekaj je: ko se to zgodi, je važno, da človek najprej pošteno gara na samem sebi. Kajti, če pri sebi nič ne naredi, potem bo naslednjič še večji dizastr. Logično, s seboj je prinesel vse svoje karakterne napake in jih v drugo potenciral še s posledicami svinjarije iz prejšnjega zakona (nezaupanje, zagrenjenost, prepričanje, kako zdaj ve, kakšen bi moral biti, ...). Ker pa je, kakršen je, zapade v isti življenjski vzorec, bodisi, da je novi partner podoben prejšnjemu bodisi, da mu je sicer diametralno nasproten, ampak popravljeni vzorec vedenja je pa ko nalašč totalna katastrofa za novo zvezo. Sicer pa res ne vem, zakaj naj bi bili ločeni moški frajerji, ženske pa karkoliže. V resnici je le od človeka odvisno, kako naprej. Celo dejstvo, da so otroci pri ženski, samo po sebi ni odločujoče. Če je moški dober oče, se tudi njegova nova partnerka sooča z vsemi klasičnimi problemi - pa čeprav ne ravno vsakodnevno. Skratka, vedno je potrebna velika zrelost in - (kako ofucano) prava človeka se morata najti. Joj, kako sem moder! Pa toliko napak sem že naredil. Mogoče sem pa ravno zato! LP Bendži

Intruder definitivno vedno vse postavi na pravo mesto! Bendži P.S.: čeprav priznam, da ga še vedno nisem zmožen vedno razumeti. Rasti, Bendži,rasti.

Nace, hvala. Jaz pa sem mislil,da sem že malo napredoval! Hvala, ker si vsaj na koncu malo omilil svojo kritiko. Ja,jasno mi je bilo,da tisti strah pred nevihto (potreba po hitenju) ni bil v redu. Tudi nošenje prtljage drugih ne; zato mislim, da moje opozorilo temu fantu, da naj vendar pusti tisti kovček, ni bilo povsem zgrešeno. Pravzaprav ne vem, ali ga je res trogal ali ne (in ali sem mu pomagal ali ne - kot da se spomnim nekih sani; morda sem imel tisti kufr na njih?- ne vem); vsekakor se to naprej ni več pojavljalo in ni povzročalo problemov. Tisto prijateljico (nikdar se ne spomnim nanjo, nikoli ni bila moja ljubezen in ne vem, zakaj se je pojavila prav ona - pač asociacija) sem razumel kot svojo madam: nenadoma mi je spet blizu in se je razveselim, toda ne odreagiram pravilno (vendar pa ni jezna, je le očitajoča). Hvala za nasvete. Kot sem ti že rekel, pomembni so zame. Res je glede zamrznjenih čustev - kar v meni kljub vsemu povzroča nemir in nestrpno pričakovanje spremembe. Tvoje razlage me umirjajo - da ne hitim, da se še za nekaj udarcev srca na minuto bolj umirim. Vedno znova se znajdem v situaciji, ko na njeno pripovedovanje, namesto da bi le prisluhnil, odreagiram kot da išče pomoč. Veliko je že dvogovora (veliko sva skupaj, res je iz dneva v dan raje v moji družbi, tudi nežna čustva so v njej, ampak zaupanja v njihovo smiselnost še nima), pogosto pa sem še "pameten". O.K. Delamo naprej! Se javim, ko se mi bo zdelo smiselno spet preveriti svoje sanje. Bendži P.S.: Zanimivo, kajne, kako mi na osnovi večernega sklepa uspeva prebujanje na koncu ravno TISTIH sanj. Ne smatram sebe za čudež,to se dogaja številnim, je pa najmanj zanimivo, če ne že nedoumljivo.