Skoči na vsebino

tjama

Vajenček
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    186

  • Član od

  • Zadnji obisk

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a tjama

  1. tjama

    Tibetanske vaje

    Avtor: tjama,

    V reviji polet sem našla tale prispevek o TIBETANSKIH VAJAH, zdel se mi je zanimiv in vaje so res lepo razložene!
    In gremo!
     
    Od velikega števila celostnih oblik vadb, ki prihajajo z Vzhoda, so tibetanske vaje najbrž najprimernejše za vsakdanjo rabo. So namreč zelo preproste, a dovršeno združujejo vadbo moči in gibljivosti in dihanje. Petih vaj, ki sodijo v sklop, se zelo hitro naučimo, vendar so učinkovite samo, če smo vztrajni, torej takrat, ko postanejo del vsakdanje rutine.
    Vaje so bile Evropi prvič predstavljene leta 1939 v knjigi Petra Klederja The Original Five Tibetan Rites of Rejuvenation, ki je postala uspešnica in doživela veliko ponatisov in prevodov, tudi v slovenščino. Avtor se je z vajami seznanil prek upokojenega oficirja, ki je našellamaistični samostan v Tibetu, kjer so menihi iz roda v rod prenašali znanje o ohranjanju večne mladosti. Pet vaj naj bi pomagalo pospeševati pretok energije skozi sedem energijskih centrov, ki po prepričanju večine azijskih celostnih medicinskih sistemov sestavljajo človeško telo. Tibetanski menihi po pripovedovanju oficirja menijo, da se s staranjem ali boleznijo pretok energije skozi te centre zmanjša, redna vadba pa ga pomaga ohraniti in okrepiti.
     
     
    Celostni učinki
    Čeprav takšna razlaga za Evropejca navadno ni sprejemljiva, je nad učinki vaj navdušenih mnogo ljudi, ki jih redno izvajajo. S sodobne psihofizične perspektive gledano, vaje pozitivno delujejo na telo in čustva, umirjajo misli in lahko, ob rednem izvajanju, vidno vplivajo na počutje pa tudi oblikujejo našo osebnost. Vaje odpravljajo fizične težave, težave s hrbtenico in sklepi, bolečine, pomagajo pa tudi pri povečanju produktivnosti in k boljšemu spominu.
    Čeprav je najbrž težko reči, da s kakšnimi drugimi vajami ne moremo priti do podobnih rezultatov je v teh preprostih vajah vsebovana večina tistega, kar potrebujemo za vadbo trdnega in prožnega telesa in uma. Vaje so malo podobne jogi, le da so bolj dinamične. Izvajajo se po preizkušenem načinu, ki je skupen večini azijskih vadb, pri katerih gre za tesno povezanost globokega dihanja, napenjanja, raztezanja in sproščanja mišic. Pravilna izvedba zahteva osredotočenost na dihanje in gibanje, s čimer si izboljšujemo tudi pozornost ter povečujemo sproščenost in učinkovitost. Vaje lahko z ustreznim pristopom izvajajo tako mladi kot starejši. Končna oblika, ki zahteva 21 ponovitev petih vaj, je lahko tudi za dobrega športnika precej naporna.
     
     
    Potek vadbe
    Vaje so primerne tako za tiste, ki se redno ukvarjajo z rekreacijo, kakor za začetnike. Ker pa so razmeroma težke, se je treba nanje pripraviti, še zlasti če smo pretežki, ali imamo hujše težave s hrbtenico ali sklepi. Obstajajo tudi poenostavljene oblike vaj, ki jih lahko uporabimo kot pripravo na vaje, cilj pa je, da postanejo del naše dnevne rutine. Nekakšen jutranji obred torej, ki pa nima nobene religiozne vsebine. Gre samo za ponavljanje določenih gibov, ki jih prav s ponavljanjem počasi ponotranjimo, tako da si brez njih ne moremo več predstavljati dneva. Tako lahko tibetanske vaje močno vplivajo na spremembo v kakovosti našega življenja.
     
     
    Število ponovitev
    Za vse, ki nimajo posebnih fizičnih težav, se vadba začne s tremi ponovitvami. Vaje je treba delati z občutkom in njihovo število postopoma povečevati. Pri vadbi se ne smemo počutiti utrujene. Če jih delamo vsak dan oziroma petkrat do šestkrat na teden, naj bi vsak teden število povečali za dve ponovitvi. Tako postopoma nadaljujemo do končnih 21 ponovitev. Ponovitev takega zaporedja traja približno 20 minut.
     
     
    1. vaja - vrtenje
    Iztegnemo roke in se začnemo vrteti okrog svoje osi v smeri urnega kazalca. Vrteti se poskušamo čim hitreje. Na začetku naredimo le tri ponovitve oziroma toliko, da se nam začne samo rahlo vrteti. Vaja naj bi pospešila pretok energije, vrtenje energijskih centrov.
     
     
    2. vaja - dvigovanje nog
    Ležemo na tla, po možnosti na odejo ali blazino. Poskušamo se čim bolj sprostiti in začutiti svojo težo. Ramena se dotikajo tal, noge so sproščene. Roke iztegnemo ob telesu in dlani položimo na tla. Ob globokem vdihu dvignemo glavo, tako da začutimo pritisk v predelu pleksusa in prsi, in takoj dvignemo še noge do navpičnega položaja. Pazimo, da ramen in medenice ne dvigamo od tal; hrbtenica se ves čas dotika podlage. Noge so iztegnjene. Nato počasi izdihnemo, najprej spustimo noge in čisto na koncu še glavo. Sledita globok vdih in ponovitev vaje, ki krepi trebušne in prsne mišice ter aktivira centralni meridian, ki poteka (po tradicionalni kitajski medicini) po sredini telesa od presredka do brade. Med vajami pazimo na dihanje; vdih in izdih sta globoka, uporabljati poskušamo prsne mišice in trebušno prepono.
     
     
    3. vaja - upogib nazaj
    Odpira predel pleksusa in prsi, kamor različni azijski pogledi na človeka postavljajo čakre, s čustvi povezane energijske centre. V predelu pleksusa je živčni splet, ki skrbi za številne vitalne funkcije. Udarec vanj povzroči hudo bolečino in lahko za trenutek ustavi delovanje nekaterih organov. Vajo začnemo s počepom. Hrbtenica je zravnana, roki naslonimo na nogi tik pod koncem zadnjičnih mišic. Glavo spustimo na prsi in se osredotočimo na telo. Ob globokem vdihu se upognemo nazaj, pri čemer mora ostati spodnji del telesa nepremičen. Nazaj se spustimo toliko, da začutimo v predelu pleksusa in hrbtenice rahlo napetost. Ob izdihu se spet zravnamo in na koncu pritisnemo glavo na prsni koš.
     
     
     
    4. vaja - dvigovanje trupa in zadnjice
    S to vajo krepimo hrbtne in zadnjične mišice ter povečujemo gibljivost ramenskega obroča in stegenskih mišic. Sedemo in iztegnemo noge. Pazimo na pokončno držo, roki položimo ob telesu z naprej usmerjenimi prsti. Zapestji sta v isti ravnini s hrbtenico in trtico. V začetnem položaju pritisnemo glavo proti prsim. Ob vdihu jo nagnemo nazaj. Dvignemo trup do vodoravnega položaja in pri tem skrčimo noge. Stopala so ves čas na istem mestu. Ob izdihu se počasi vrnemo v začetni položaj. Glavo potisnem o proti prsim, zravnamo hrbet in iztegnemo roki.
     
     
    5. vaja - mačka
    Za njo potrebujemo največ fizične moči, je pa tudi najcelovitejša. Povečuje prožnost mišic rok in nog, utrjuje hrbet in trebuh ter ustvarja povezavo vsega telesa. Roke in noge so iztegnjene in v čim bolj naravnem položaju ter v širini bokov, prsti na rokah so usmerjeni naprej. Začnemo v usločenem položaju. Teža je razporejena med roke, kolena, ki se dotikajo tal, in prste nog. Najprej izdihnemo, glavo nagnemo nazaj in ob vdihu dvignemo zadnjico in trup. Na koncu potisnemo glavo proti prsim. Pete porinemo proti tlom. Ni potrebno, da se dotaknejo tal, začutiti pa moramo napetost v mečih. Nato globoko izdihnemo, medenico spustimo proti tlom, usločimo hrbet in čisto na koncu nagnemo glavo nazaj. Vajo ob enakomernem dihanju ponovimo.
     
     

    Povzetek
    Tibetanske vaje lahko pomenijo zelo preprosto in celovito vadbo telesa in duha. Vplivajo na motorične sposobnosti in zaradi svoje povezanosti z dihanjem in premikanja hrbtenice aktivirajo tudi živčne poti ter vplivajo na počutje, odpravljajo stres in krepijo imunski sistem. Kombiniramo jih lahko z drugimi oblikami vadbe, na primer z borilnimi veščinami, tekom itd. Vadbo lahko zaokrožimo z vajami za gibljivost ali jo kombiniramo s pa tuan činom.
     
    (Jernej Sever, Revija polet 2. marec 2006)
  2. tjama

    Življenje iščem v barvi

    Avtor: tjama,

    Moj najljubši slikar VINCENT VAN GOGH
     
    Vincent van Gogh ni velik samo zaradi sproščene emotivne moči, ki je silna tako v barvah kot linijah, ampak tudi zaradi izjemne energije, s kakršno je slikar uspel obvladati notranje sile, ki so ga razcepljale.
    Med bivanjem v Parizu v letih 1886 - 88 je bil blizu impresionistom, nato se je preselil na jug Francije in v svet umetnosti, ki je bila veliko bolj silovita in osebna. Snov za svoje slike je našel v svoji okolici - pokrajine, ljudi, včasih predmete, vendar je ojačil njihovo barvo in zaostril njihove značilne obrise, da bi izrazil vrednost, ki so jo imeli zanj, in jim podaril žarjenje, ki deluje že skoraj religiozno. Velikokrat mu je za slikanje preostal le lastni obraz, edini model, ki mu je bil vedno dostopen, pa čeprav ga je utegnil pohabiti, kot to kažejo obvezani portreti. Njegove barve so bile bleščeče, goste, nanašal jih je s skrbnimi, pogosto dolgimi in razpotegnjenimi potezami čopiča. To bleščavo in poteze čopiča so si ljudje radi napačno tolmačili kot silovitost: občudovalci so pač želeli umestiti svojega junaka v "dobo strasti". Spet je umetnikova osebna zgodba, polna strastnega človekoljubja, pa tudi duševni kriz, ki so včasih vodile v blaznost, pretkala njegovo delo z dodatno udarno silo. Nekateri so v Vincentu van Goghu videli poblaznelega genija, ki svoja čustva izliva v barvo. Njegovo slikarstvo ni slikarstvo umobolnega, ampak izraz trpečega človeka, ki je svojo notranjo napetost prignal do meja norosti. Njegova pisma pa razodevajo, da je bil nadvse pozoren in razmišljujoč slikar.
    Svet je tako malo cenil njegove slike, da za časa njegovega življenja ni bila prodana niti ena. Šele zdaj, ko je svet v svojih svetlih trenutkih spoznal lastno občasno blaznost in se začel boriti proti temi, je priznal Vincenta van Gogha za enega vesoljnih svetnikov.
     
     
    Zvezdna noč, Saint-Rémy, junij 1889
    olje na platnu, 73 x 92 cm; The museum of Modern Art, New York
     
    Van Gogh je sliko ustvaril med bivanjem v bolnišnici v Saint-Remyju-de Provence. Narisal jo je z junijem 1889, torej mesec dni po sprejemu in trinajst mesecev pred samomorom. Bratu Theu je pisal: “Ta žalostna bolezen me sili, da delam brez prestanka, srdito, zelo počasi, a od jutra do večera... mislim, da mi bo to pomagalo ozdraveti.” To je ena najlepših in poglavitnih slik, ki jih je van Gogh naslikal. Tu se je oziral na prejšnje slike, ki so prikazovale noč. Oddaljil se je od opazovanja narave in uporabil je barve, ki si jih je sam zamislil. Ustvaril je izredno podobo. Vsebina kaže nočno pokrajino z vasjo in z griči v ozadju. Toda to ni mirna in negibna noč. Vsi elementi narave, pokrajine, vasi drhtijo v presunljivi razgibanosti, silijo k višku, se zvijajo, prekrivajo in zapletajo. Nebo ima kozmično in dramatično podobo.
     
     
    Avtoportret
    Saint-Rémy, september 1889
    olje na platnu, 65 x 54 cm; Musée d’ Orsay, Pariz
     
     
     
    Kronologija
     
    1853: V Groot Zundertu se očetu Theodorusu van Goghu, kalvinističnemu pastorju in Anni Cornelii Carbentus rodi Vincent Willem van Gogh.
    1857: V Groot Zundertu se rodi Theodorus van Gogh (Theo).
    1864: Vincent v internatu inštituta v Zevenbergnu.
    1866: Vpiše se na Institut Hannik v Tilburgu.
    1868: Prekine s študijem in se vrne v Groot Zundert.
    1869: S stričevim posredovanjem ga vzamejo v Goupilovo podružnico v Haagu.
    1872: Začne si dopisovati s Theom, ki je od leta 1873 zaposlen v Goupilovi podružnici v Londonu.
    1873: Po izletu v Pariz se Vincent zaposli v Goupilovi podružnici v Londonu.
    Junij 1873 - junij 1874: Vincent ostane v Londonu. Riše. Zavrne ga Eugenia Loyer.
    November 1873: Theo dela v Goupilovi podružnici v Haagu.
    Oktober - december 1874: Vincent dela v Parizu na sedežu Goupilovega podjetja.
    December 1874: Vincent gre v London.
    Maj 1875: Vrne se v Goupilovo pariško pisarno v Rue Chaptal. Študira Corota in nizozemske mojstre 17. Stoletja.
    April 1876: Da odpoved in po obisku Ettena (kamor se je oktobra 1875 preselila njegova družina) odide v Anglijo.
    17.april 1876: Od tedaj nekaj časa živi v Ramsgateu blizu Londona, kjer dela kot nadomestni učitelj v Sotokesovem internatu.
    Juij - december 1876: Gre s Stokesom v Isleworth, londonsko delavsko predmestje. Postane pomožni župnik pri častitem gospodu Jonesu.
    Januar - april 1877: Preseli se v Dordrecht, kjer dela kot prodajalec v knijgarni Van Braama. Veliko riše.
    Maj 1877: Vincent se v Amsterdamu vpiše na teološko fakulteto. Bere, obiskuje muzeje in riše. Pade na sprejemnih izpitih.
    Avgust - oktober 1878: V Bruslju se vpiše na Flamsko evangelistično šolo, kjer študira za "ljudskega župnika". Imajo ga za neprimernega za tak poklic.
    Decembra 1878: Gre na rudarsko področje Borinage v južni Belgiji. Rudarjem na lastno iniciativo pridiga iz Biblije.
    Januar - julij 1879: Flamska evangelistična šola v Bruslju ga imenuje za duhovnika v Wasmesu v Borinagu. Najprej živi v hiši peka Denisa, potem v neopremljeni koči. Po šestih mesecih mu ne obnovijo službenega mesta. Zelo je prizadet.
    Avgust 1879 - julij 1880: Vincent prostovoljno ostane v Borinagu, v hišI rudarja Decrucqa. Pomaga revnim, neprestano bere in v risbah upodablja rudarje.
    Avgust - september 1880: Še vedno je v Cuesmenu, v grafični tehniki preprisuje Bretonove in Milletove slike.
    Oktober 1880 - april 1881: Preseli se v Bruselj. Vpiše se na bruseljsko akademijo lepih umetnosti. Riše. Zanimati se začne za dela Daumiera in Dupreja. Spoprijatelji se z Anthonom van Rappardom, premožnim nizozemskim slikarjem.
    13. april 1881: Vrne se v Etten. Veliko riše. Zavrne ga sestrična Kate (Kee) Vos - Stricker, ki se kmalu zatem vrne v Amsterdam. Vincent gre pogosto v Haag, kjer mu Anton Mauve, daljni sorodnik in dober predstavnik slikarske šole, daje tehnične napotke.
    Jesen 1881: Kate ga še enkrat ostro zavrne. Vincent si namenoma ožge roko.
    November - december 1881: Gost Antona Mauva v Haagu. Prve oljne slike.
    Januar 1882: Spozna Clasino (Sien) Mario Hoornik, neporočeno prostitutko, mater enega otroka, ki pričakuje drugega. Skrbi zanjo in jo uporablja kot model.
    Marec 1882: Zapusti Mauva. Riše po naravi. Bere romane Emila Zolaia.
    7. junij 1882: Tri tedne v haaški bolnišnici zaradi gonoreje.
    September - november 1883: Zapusti Sein in živi sam v Drenthu, na severu Nizozemske. Slika krajine in rudarske motive.
    December 1883 - november 1885: Živi v Nuenenu v nizozemskem Brabantu, kamor se je pred nedavnim preselila njegova družina. Naslika več kot 200 oljnih slik. Bere romane in razprave o barvi. Študira Delacroixa in Wagnerja. Theo, ki od 1880 dela v Parizu pri Goupilu, mu pošilja novice o mpresionistih.
    25. mareca 1885: Umre Vincentov oče Theodorus.
    Oktober 1885: Za tri dni obišče Amsterdam. Obišče Rijksmuseum, kjer občuduje Rembrandta in Fransa Halsa.
    Zima 1885 - 1886: Preseli se v Antwerpen. študira Rubensa, čigar risbe še zlasti občuduje, in odkrije japonske grafike. Prijavi se na Ecole des Beaux - Arts, vendar ga zavrnejo.
    Marec 1886 - februar 1888: Živi v Parizu s Theom, ki je upravnik majhne Goupilove umetniške galerije.
    Marec - junij 1886: Obiskuje Cormonovo slikarsko šolo, kjer sreča Emila Bernarda, Anquetina, Toulouse - Lautreca in druge.
    Zima 1886: Spozna se s Paulom Gauinom.
    Pomlad 1887: Sreča Paula Signaca. Pogosto gre slikat v Asnieres skupaj z Bernardom, ki ima tam družino. Zahajata v Tambourin, ki ga upravlja Agostina Senatori. Zanimati ga začnejo japonske grafike, ki jih odkrije v Bingovi trgovini.
    20. februar 1888: Iz Pariza oddide živet v Arles v Provanso. Stanuje v penzionu.
    Marec 1888: Naslika številne slike cvetočih dreves. Sprejme žalostno vest o smrti Antona Mauva.
    Maj 1888: pri zakoncih Ginoux najame Rumeno hišo. Tam si uredi dom in atelje v upanju, da bi ustanovil komuno slikarjev "z juga".
    Juij 1888: Nekaj časa preživi v Saintes - Maries - de - la - mer, majhni obalni vasici, kjer slika čolne na obrežju na "japonski" način.
    Avgust 1888: Začne raziskovati motiv Sončnic.
    September 1888: Pogosto slika zunaj ponoči. Vztrajno piše Theu in Paulu Gauguuinu, da bi zadnjega prepričal, naj pride v Arles.
    23. oktober 1888:Gauguin pride v Arles in z Vincentom živita v Rumeni hiši. Drug od drugemu delata dva meseca; Gauguin nezavzeto, van Gogh intenzivno.
    December 1888: Gauguin in Vincent obiščeta muzej na Montpellierju.
    23. december 1888: Moža se spreta; Gauguin odide in preživi noč v hotelu, van Gogh pa si odreže levi uhelj. Gauguin naslednje jutro odpotuje, ne da bi se poslovil od Vincenta, ki ga policija odpelje v umobolnico v Arlesu, ki jo vodi doktor Felix Rey.
    7. januar 1889: Vincenta odpustijo iz bolnišnice in vrne se v Rumeno hišo. Zelo je prizadet.
    9. februar 1889: Vincenta spet sprejmejo v bolnišnico, vendar gre lahko vsak dan domov slikat.
    Marec 1889: Zaradi peticoje prebivalcev se Vincent vrne v bolnišnico v Arles.
    9. april 1889: S pomočjo Signaca, ki ga pride obiskat, Vincent odstrani pečat z vrat Rumene hiše in se z dovoljenjem policije spet vseli vanjo.
    17. april 1889: Theo se na Nizozemskem poroči z Johanno (Jo) Bonger. Odideta živet v Pariz.
    8. maj 1889 - 17. Maj 1890: Vincent gre prostovoljno v umobolnico v Saint - Remy- de - Provence.
    Julij 1889: Po obisku Arlesa Vincent doživi napad zunaj na polju.
    Jesen 1889: Dovoljenje ima, da lahko slika v okolici Saint-Remyja. Njegovo delo je zelo plodno. Svoje slike pošlje na sedmo in osmo razstavo, ki jo organizira skupina Les Vingt v Bruslju.
    December 1889: Vincent doživi drugi napad, po katerem se hoče zastrupiti tako, da pogoltne barve.
    Januar 1890: V Mercure de France se pojavi članek kritika Alberta Aurierja, ki je v celoti posvečen van Goghu.
    31. januarja 1890: Theo in Jo dobita sina, ki mu v stričevo čast dajo ime Vincent Willem.
    Februar 1890: Vincent ponovno obišče Arles in doživi še eno krizo, ki tokrat traja dva meseca.
    17. - 20. maj 1890: Obišče brata, da bi videl svojega nečaka. Gre na sever.
    20. maj: Ostane v Auvers-sur-Oise v penzionu, katerega lastnika sta zakonca Ravoux. Vincentu pomaga doktor Ferdinand Gachet, ki živi v bližini, in Vincent gre pogosto k njemu na pogovor ali kosilo.
    6. - 7. julij 1890: Za dan ali dva obišče Thea z družino.
    27. julij 1890 : Na polju se ustreli z revolverjem.
    28. julij 1890: Ves dan leži v postelji; pomagata mu Gachet in Theo. Iste noči umre.
    30. julij 1890: Pokopljejo ga na pokopališču v Auversu.
    25. januar 1891: Theo umre v umobolnici v Utrechtu.
    1914: izkopljejo Theove posmrtne ostanke in jih prenesejo na pokopališče v Auvers, kjer jih polozijo v skupen grob z Vincentovimi.
    1971: Slovesna otvoritev muzeja Rijksmuseuma Vincent van Gogh v Amsterdamu, ki ga je ustanovila država nizozemska.
     
    Viri
     
    Gemin Massimo (1994) VAN GOGH, Ljubljana: PZS
    Walther, F. Ingo (1993) VINCENT VAN GOGH, KOln: Benedikt Taschen Verlag GmbH
    Petrle Brian (1876) REMEK-DJELA U VELIKOM FORMATU VAN GOGH, Zagreb: Grafički zavod Hrvatske
    Bajželj" Boris, (2000) UMETNOST SVETOVNA ZGODOVINA, Ljubljana:
    Mladinska knjiga
    Lynton Norbert (1994) ZGODBA MODERNE UMETNOSTI, Ljubljana:
    Cankarjeva založba
     
  3. tjama

    TIPOLOGIJA BARV

    Avtor: tjama,

    VLOGA BARVE V KULTURI
     
    Barva je več od skupine podatkov, ki nam jih omogoča fizični svet.
    Predmete in pojave določa namreč mnogo natančneje kot oblika, oziroma jim dodaja določeno čustveno vsebino.
    Barva je močno povezana s človekovim duhovnim in socialnim življenjem, zato ima simbolika barv pomembno vlogo v vseh oblikah njegove kulturne dejavnosti.Pomenska struktura barv je izredno bogata predvsem v magiji, mitu, ritualu, religiji, sploh pa v umetnosti.
    Na človeka kot psihofizično bitje imajo barve zelo močan upliv, vendar se njihove bogate pomenske implikacije do konca izoblikujejo šele skozi njihovo artikulacijo znotraj določenih prostorsko - časovnih dimenzij.
    Mitične in arhetipične predstave o barvi izvirajo iz temne prazgodovine - obdobja, ko so se rojevale prve civilizacije. V procesu racionalizacije barve so barvo ločili od njenega naravnega fizičnega nosilca. Iztrgali so jo iz žive in spremenljive narave ter jo s poimenovanjem indentificirali kot suho, abstraktno in brezoblično kvaliteto.
     
     
    9 najpomembnejših barv:
     
    ·bela - primešamo jo lahko katerikoli barvi, pa bo ta ostala enaka, le svetlejša
     
    ·črna - najtemnejša barva; duši, tlači in nelagodno upliva na počutje
     
    ·modra - se odpira skozi prozornost neba, globino vode in višino gora; ta barva nakazuje neskončnost, globino in zasanjano vzvišenost; prejemnika pomirja.V njej se nežnost in vedrost združujeta z žalostjo.
     
    ·rumena - z njo ponazarjamo sonce; deluje nasprotno od modre: vsiljivo, kričavo, zasljepljeno in brezobzirno.Rumena barva prejemnika vznemiri in ga naredi bolj živahnega.Učinek povečamo z mešanjem bele.
     
    ·oranžna - zadržuje silnost rdeče in živahnost rumene. Z njo vzbudimo pozornost, zato jo uporabljamo kot opozorilni signal za nevarnost. Spravi nas v dobro voljo, v prevelikih količinah pa nas utegne utrujati.
     
    ·rdeča - je barva krvi in ognja, zato simbol življenja in ljubezni.Z njo izražamo moč, toplino in gibanje.Ta barva žari in premaga vse druge, še tako žive barve, zato pri prejemniku stopnjuje pozornost, krepi nemir in voljo za reševanje nalog.Pozitivno deluje na motivacijo za delo in premagovanje ovir.
     
    ·zelena - je barva pomladi, pomeni nov začetek.V prejemniku z njo preženemo obup in razočaranje, vzbudimo upanje in dosežemo popolno umirjenost in zadovoljnost.Popolnoma nas pomirijo zeleni travniki, gozdovi in livade.
     
    ·siva - je kompromis med belino in črnino, med svetlobo in temo.Je nekaj neopredeljenega, brezbarvnega.Vzbuja neodločenost in nepomembnost, zato slabo upliva na prejemnikovo aktivnost; otopi ga in poleni.
     
    ·vijoličasta - je združitev modre in rdeče barve, zato pomeni zastrt nemir in zavzeto notranjo dejavnost.Obravnavamo jo kot barvo žalosti in potrtosti, ki prejemnika navda z občutkom preprostosti in nevsivljive skromnosti, a tudi dostojanstva in hrepenenja po nedosegljivem.
     
    ·rjava - je barva zemlje in zato pomeni nekaj zemeljskega, konkretnega, otipljivega. Občutimo jo kot umazano, vendar izraža tudi trpežnost, robatost, stabilnost, trdnost in odločenost.Spominja nas na bližino zemlje, zato pri prejemniku vzbuja občutek varnosti in zadovoljstva. Je najbližja naravi.
     
    Čeprav je oblika krogel enaka, je zaradi toplih barv desna slika bolj živahna in krogla izstopa iz ozadja.
     
    Z barvami lahko izrazimo tudi različna čustva:
     
    VESELJE - na upodobitvah veselja največkrat zasledimo rdečo, rumeno in oranžno. Vse tri tople in stimulativne barve, ki optično približujejo predmete. Poleg tega povečujejo stopnjo aktivacije, pospešujejo krvni obtok in spodbujajo dihanje.
     
    ŽALOST - najpogostejše barve na abstraktnih risbah žalosti so črna in vsi modri odtenki. Ker so negativno čustveno obarvane, so primerne za simbolizacijo negativnih emocij.
     
    JEZA - na risbah jeze se najpogosteje pojavljata rdeča in črna barva. Rdeča se pogosto pojavlja tudi na abstraktnih risbah veselja, vendar subjekti tedaj upoštevajo izključno njene pozitivne konotacije.
     
    STRAH - na risbah strahu se najpogosteje pojavljajo črna, vijolična in modri odtenki.
    Uporaba barv pri ustvarjanju lastne podobe
     
     
    Poznamo štiri osnovne tipe ljudi :
    ·spomladanski tip
    ·poletni tip
    ·jesenski tip
    ·zimski tip
     
    Vse te štiri tipe lahko še razčlenimo na temni tip, svetli tip, jasni tip, zabrisani tip, hladni tip in topli tip.
     
    Spomladanski tip:le ta ima nežno, skoraj prosojno polt z rahlim rumenkastim podtonom. Lica so rožnate, breskove barve, pri vsakem vznemirjenju se na obrazu pojavijo rdeče lise. Oči so modre, zelenomodre, sivozelene ali pa zlatorjave, redko so temne ali intenzivne barve. Spomladanskemu tipu človeka pristojijo oblačila svetle in jasne barve, ki niso pretirano upadljiva. Izogiba naj se temnih in hladnih barv.
     
    Poletni tip: tak tip na soncu hitro ogori in kmalu pridobi lešnikovo barvo. Lasje so sivoplavi, temno ali svetlorjavi. Največkrat ima sivo, petrolejsko, svetlo ali zelenomodre oči. Poletnemu tipu pristojijo mehke, pastelne barve, ki pa morajo biti vedno hladne. Izogiba naj se ostrih in kričečih odtenkov.
     
    Jesenski tip: tak tip ima izrazito barvo las ali oči. Polt ima opazen zlatorumen podton, vendar je le ta velikokrat polna sončnih peg. Ta tip na soncu največkrat dobi opekline. Jesenskemu tipu najbolj pristojijo topli, zemeljski toni, barva odpadlega listja ali živi topli toni. Izgobajo naj se hladnih, temnih barv.
     
    Zimski tip: za tak tip so značilni veliki kontrasti. Najočitnejše je nasprotje med svetlo, belo kožo in temnimi lasmi. Kontrast je opazen tudi v očeh, saj je beločnica čista in jasna, medtem, ko je barva šarenice sila intenzivna. Zimskemu tipu najbolj pristojijo jasne, hladne barve. Posebne učinke dosežejo z globoko temno črno in snežno belo. Izogibajo naj se rjave in drugih zemeljskih barv.
    “Na razpolago imamo ogromno barv, glejmo le, da jih bomo znali uporabiti.”
     
     
    FUNKCIJA BARVE V ENERGIJI IN PSIHOLOŠKI UČINEK BARVE NA ČLOVEKA
     
    Funkcionalna barva se sicer tudi v prostoru in času izraža v moči svoje energije, a tu je poudarek na tistih področjih aplicirane barve, kjer je prav energetična stran v ospredju, zlasti ko barva pospešuje ali pa tudi zavira vitalnost telesnih in duševnih sil v človeku.
    Človek se ravna po svetlobi in barvi tako, da ju kar nagonsko sprejema kakor hrano in pijačo ter toploto. Večina živih bitij je izrazito fototropa, kar velja še posebno za človeka, ki ga opredeljujemo kot »vizualno bitje«. Človekovo počutje je odvisno od svetlobe in barve že zato, ker »vidni organ« ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najbolj razsežen človekov čutni organ. S kožo je človek izpostavljen svetlobi in barvi v celoti.
    Razen biološko fizioloških vplivov pa so važni tudi psihološki vplivi barve na človeka. Preden namreč svetloba zadene prave vidne celice v očesni mrežnici, mora skozi mrežo ganglijskih celic, skozi tretji nevron, tako imenovani vegetativni receptorski sistem retine, ki ima svoj fiziološko psihološki, čustveno integracijski center v vidnem pomolku (thalamus opticus), od koder dobivajo vidne zaznave svoj čustven predznak, to je čustven naglas ali čustveno »barvo« ugodja in neugodja, veselja in žalosti, sproščenosti, vzburjenja in pomirjenja, spočitosti in utrujenosti, navdušenosti in malodušnosti.
    Na teh ugotovitvah sloni tudi kromoterapija, zdravljenje s pomočjo barv. Kromoterapijo uporablja tudi sodobna medicina kot pomožno terapevtsko sredstvo, zlasti pri zdravljenju duševnih bolezni. Tako se npr. bolnik s hudo depresijo pod vplivom rdeče opremljene sobe uravnovesi, postane vesel in nasmejan že po nekaj urah. Na osebe z živčno izčrpanostjo ugodno vpliva modra barva itd.
    Kdor ima rad barvo, ima rad tudi njene lastnosti. Iz izbire barve torej lahko sklepamo na človekove lastnosti ali poteze osebnosti. Kakršna je barva obleke, ki jo kdo izbira, takšen je tudi njegov značaj, ki ga ta barva izraža in simbolizira. Lahko bi celo rekli: Imenuj mi barvo, ki jo imaš rad, in povedal ti bom kakšen si (po Antonu Trstenjaku).
    V barvi sami je potem bistvo ljudske modrosti "pokazal je svojo barvo", se pravi, izdal se je, kakšen je. Tako razumemo ta pregovor tudi, kadar ocenjujemo kakšnega človeka po njegovi obleki, zunanjosti njegove hiše ali opremi stanovanja (stenske slikarije, preproge itd.), pa tudi v prenesenem pomenu, ko gre za "izdajo njegovih misli" in dejanj.
     
     
    BELA BARVA
     
    Bela barva je fizikalno svetla, fiziološko »nič«, psihološko pa čista, jasna, hkrati že hladna, oddaljena. Po Frielingu je črna barva substanca, belina je brez substance in zato pomeni oddaljenost. »Belina je začetek zgoraj, črnina konec spodaj.«
    Njen karakter je čistost, snažnost.
    Objektivne asociacije beline so v cvetju, čustvene pa se neposredno povezujejo s simboliko: nedolžnost, krepostnost, poroka itd.
    Občutek beline nastane ob določeni mešanici zelo različnih spektralnih barv, npr. rdeče in zelenomodre, oranžne in cianomodre, rumene in indigomodre, zelenorumene in vijolične itd.; celo ob mešanju vseh spektralnih barv v razmerju, v kakršnem se nahajajo v navadni brezbarvni svetlobi.
    Bela barva je v svojem vplivu na človekovo počutje zelo odvisna od osvetljave. Široke snežne površine napravljajo v sončni svetlobi prijetno miren vtis, ki se lahko stopnjuje do vznemirjenosti, medtem ko nas ob zamegljenem nebu njihova umazana belina nekako tlači.
    Bela je signal za snago in red; bele črte markirajo površine, ki so določene za prehod v delovnem prostoru in dajejo smer pri enosmernem prometu.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Bela barva na tleh (spodaj): učinkuje nedotakljivo, telesno nevtralno, na steni: čustveno nevtralno in na stropovih (zgoraj) prazno.
     
     
    RUMENA BARVA
     
    Rumena barva je barva sonca; v njem ima tudi svojo objektivno asociacijo; ker je dobro vidna, je obenem signal za nevarnost, hkrati pa dober stimulans za oko kot vidni organ, prek njega pa za živčni sistem, na katerega deluje ugodno. Je izraz bleska in živahnosti.
    Zato je rumena psihološko najbolj vesela barva, saj kot »barva sonca« zavzema v vidnem spektru tudi največji obseg.
    Rumeno barvo zaznavamo ob soncu in sploh ob vsaki luči, kakor tudi ob zrelem sadju in listju, ki dozoreva ob sončni svetlobi.
    Ker v določenih odtenkih pomirja živce, jo uporabljajo kot kromoterapevtsko sredstvo pri zdravljenju psihonevroze. Velja za mentalni stimulans.
    Rumena je pobudnik duševnega dela in je kot taka »intelektualna«; razumska; če gremo v njeno simboliko, je celo »filozofska« in »idealistična«, kakor to strokovnjaki ob pomanjkanju specifičnih izrazov imenujejo.
    Rumena barva pomeni bližino, površnost in nizkost, v tem pa vsiljivost, soočenost in povnanjenost (smer iz notranjosti navzven) in odpornost.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Rumena barva na tleh (spodaj): učinkuje vznemirljivo, dvigajoče, bežno; na steni: vzdražljivo in na stropovih (zgoraj): spodbudno, osvetljevalno.
     
     
    ORANŽNA BARVA
     
    Oranžna barva je fizikalno bleščeča in goreča; zato je primerna kot signal za nevarnost, opozorilo pred vročimi (pekočimi) predmeti itn. Oranžna je mešanica rdeče in rumene in združuje zato v sebi silnost rdeče in živahnost rumene.
    Pospešuje srčni utrip, a je brez učinka na krvni pritisk; zato daje občutek prijetnosti, ugodnega počutja in veselja.
    Tako je oranžna barva čustveni stimulans, ki pa utegne tudi utrujati; lahko pomirja in vzburja. Kot taka oranžna barva pospešuje prebavo in tek (primerna za opremo jedilnic, restavracij in podobnih prostorov).
    Objektivne asociacije so sončni zahod, ogenj in sadje (pomaranče). Čustvene asociacije so manj specifične, še manj pa je specifična njena simbolika.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Oranžna barva na tleh (spodaj): učinkuje motorično; na steni: toplo in na stropovih (zgoraj) močno, vzpodbudno, a »ponižujoče«, blesteče.
     
     
    RDEČA BARVA
     
    Rdeča barva je barva krvi in ognja, zato pa simbol življenja in ljubezni; je izraz moči, topline in gibanja! Povezana je s strastjo, vročino in borbo. Močno žari, dobesedno podira vse jezove. Zato vzbuja občutek nemira, strast, prizadevnost in voljo po premagovanju ovir. Posledično pomeni tudi veselje nad življenjem in voljo do življenja; zato ugodno vpliva tudi na tek pri jedi in pijači. Je barva eksplozivnega začetka in vrtoglave ekstaze. Ko doseže določeno stopnjo intenzitete, postane neznosno žareča. Že od nekdaj je veljala za vzpodbujajoč dražljaj pri delu in napadu.
    Povzroča toploto, njeni najbližji infrardeči toplotni žarki prodirajo globoko v tkivo človeškega telesa. Zato rdečina povečuje mišično napetost, pospešuje utrip srca in dviga krvni pritisk, pospešuje tudi ritem dihanja. Zato je rdeča barva vitalnosti in aktivnosti, ne le telesne, temveč velja tudi za duševni stimulans..
    V Ameriki so ugotovili, da vozniki največ prehitevajo avtomobile rdeče barve, najmanj pa zelene in modre.
    Poleg objektivne asociacije z ognjem in krvjo vzbuja tudi čustvene asociacije ljubezni in simpatije (je simpatična), a tudi maščevalnosti (krvoločnosti), ker je pač najbolj vitalna in aktivna barva.
    Povrh vsega pa rdečina usmerja simbolizem, ki najde prek temeljnega ljubezenskega nagiba najrazličnejše idejne odtenke v profanem in sakralnem.
    Fizikalno je rdečina najbolj vidna in je zato signal za preplah (požar itn.) in pretres (šok) stoj!
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Rdeča barva na tleh (spodaj): učinkuje mogočno, žgoče, reprezentativno, na steni: glasno in blizu in na stropovih (zgoraj): vsiljivo, težko, nemirno.
     
     
    ŠKRLATNA BARVA
     
    Škrlatna barva je nekako na prehodu od vijolične in rdeče.
    Zato je tudi pomirjajoča in nekako melanholična.
    Njena kakovost je občutljiva, ker hitro preide v drug ton, zato je atmosferična in sveža.
    Ker je draga (redka), velja še danes prav posebno za razkošno in dostojanstveno.
    Njene objektive asociacije se nanašajo na cvetlice; čustvene pa gredo v smeri skrivnosti. Tudi njena simbolika gre prek dostojanstva v skrivnost. Njen karakter je samozadovoljnost.
    Praktična uporaba in signalizacija je neopredeljena.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Odtenek roza barve na tleh (spodaj): učinkuje nežno, nedotakljivo; na steni: brez substance, slabotno in na stropovih (zgoraj): prozorno.
     
     
    VIJOLIČNA BARVA
     
    Vijolična barva je sorodna z modro in ji je zato tudi po svojem značaju in učinkih najbližja, samo še v višji meri. Združuje tonični efekt modre in stimulativni efekt rdeče barve. Nanjo se navezujejo predstave sijaja in dostojanstva, ima pa kakor zelena pomirjujoč vpliv. Je zlitje spektralnih tonov.
    Pomeni "zastrt nemir", zavzeto notranjo dejavnost; kot taka vsebuje hkrati "zastrto skrivnost". Zato je v našem doživljanju sorodna temni ali črni barvi kot barvama žalosti, potrtosti in kesanja; je barva pokore, hkrati pa še bolj kot modra navdaja z občutkom preprostosti in skromnosti, trpljenja in potrtosti. Navzočnost vijolične barve navdaja ljudi z občutkom otožnosti in žalosti.
    Krepčilno vpliva na srce in pljuča in dviga odpornost organizma. Zato je še bolj pomirjevalna; njen karakter je že kar otožen in še bolj vzvišen, odmaknjen, aristokratski.
    Vzbuja objektivne asociacije z vijolicami in dragocenimi kamni; čustveno pa dostojanstveno žalovanje.
    Njena simbolika gre v smeri zabrisovanja preteklosti, torej kesanja, preklica in pokore; signalizacija je neopredeljena.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti
    Vijolična barva na tleh (spodaj) učinkuje: kakor da nas moti, napravlja neodločne, na steni: nas dela potrte in na stropovih (zgoraj) stiska nas k tlom.
     
     
    MODRA BARVA
     
    Modra barva je barva nebesnega svoda in vode. Zato ima modrina svojo objektivno asociacijo prav z nebom in morjem. Modrina je psihološko atmosferična: barva, ki ustvarja, oz. upodablja atmosfero. Je lahka, prozorna ali vsaj prosojna, jasna in nekako sveža (asociacija z nebom in vodo).
    Fiziološki učinki modrine niso enoumno raziskani: po nekaterih avtorjih (Hessey, Podolsky idr.) zvišuje krvni pritisk, ker zožuje kapilare; po drugih pa pomirja srčni utrip in zmanjšuje dihalni ritem. Velja za emotivni sedativ: nagiblje k miru in introspekciji in še bolj pomirja živčna stanja kot zelena.
    Ne glede na različne izkustvene izsledke so si v podrobnostih vsi avtorji edini v okvirni oznaki: modrina (z vijolično) dviga notranjo odzivnost in vodi do zbranosti in miru.
    Vsekakor je modrina v nasprotju z rdečo barvo okvirno na isti strani kakor zelena barva. Zato je razumljivo, da gredo čustvene asociacije v smeri notranjega miru in zbranosti. Je celo bolj pomirjevalna kakor zelena. Gredo pa tudi v smeri »potovanja« in vesolja, vsemirja; to pa že vodi obenem v njeno simboliko, ki naj bi pomenila modrost in neskončnost, nesmrtnost.
    Značaj (karakter) modrine je zaradi svoje nebesne vzvišenosti in pomirjevalnosti konservativen, vesten in vzvišen, nekako aristokratski in moder, redkobeseden, dobesedno tih in oddaljen, odmaknjen.
    Pravijo ji tudi umetniška barva, ker zaradi svoje bogate simboličnosti ali odmaknjenosti zanima in privlači umetnike.
    Sinja modrina se nam odpira skozi prozornost neba, globino vodovja in v višinah gorovja. Tako pa nehote lastnosti sinjega neba, globine voda in višine gora, ki nas obdajajo, prenašamo na sinje modro barvo samo, da nam predstavlja in pomeni: neskončnost, globinskost in vzvišenost. S tem je povezana tudi razdalja, spoštljiva zadržanost do ljudi, prav tako pa ubranost in stremljenje kvišku (lastnost planin), prizadevnost; kratko: v sinji modrini se združujejo nasprotja nežnosti in vedrosti z žalostjo in otožnostjo (melanhonijo). Razen tega se nam ob modrini asociira mistično razpoloženje.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Modra barva na tleh (spodaj) učinkuje: vodstveno distancirano, na steni: hladno, daljno in na stropovih (zgoraj) pokroviteljsko, duhovno, sanjavo.
     
     
    ZELENA BARVA
     
    Zelena barva je barva rastlin in z njimi žive zunanje narave. Zato je zelenina sveža in vlažna, hladna. Na živčni sistem vpliva pomirjevalno, zato je sedativna in hipnotična. Znižuje krvni pritisk in razširja kapilare. Psihološko pomeni upanje v novo dejavnost in življenje.
    Zelena pomeni dejansko popolno umirjenost, v kateri so uravnovešeni vsi kontrasti. Zaradi svojem mirnosti in pasivnosti je zelena barva kontrarno nasprotje rdeče, ki pomeni skrajni nemir in aktivnost. Barvi sta si komplementarni.
    Zelena je naraven signal za mirno nadaljevanje poti. Daje počitek duhu, učinkovita je za pomirjanje živcev, pri nespečnosti in hudi izčrpanosti, omili nevralgijo in migrene, duševno uravnoveša, je »barva potrpežljivosti«. Velja za sedativno in hipnotično sredstvo.
    Čeprav je njena objektivna asociacija zelena vidna narava (detelja, trava, drevje…) pa njene čustvene asociacije niso vedno najugodnejše; večkrat gredo v smeri potrtosti in neugodnih doživljajev. Simbolika zelenine je raznolika: resnica, vera, zaupanje, prerojenje, mir ipd.
    Seveda vsa ta simbolika vpliva tudi na človekovo občutje, ko se znajde v objemu zelene barve. Zato je njena klima zelo sestavljena in kakor vremenska klima, prognostično nejasna. Zato za nekatere ljudi in živce ni primerna.
    Njen karakter je tako rekoč neznačajen. V njeni naravi je nekaj ambivalentnega. Ker je barva žive narave, nosi v sebi življenje in smrt.
    Zelena barva na tleh (spodaj): nežno, na steni: pomirjevalno in na stropovih (zgoraj) pokroviteljsko, negujoče.
     
     
    RJAVA BARVA
     
    Rjava barva vzbuja pri strokovnjakih malo zanimanja, zato je manj raziskana. Rjava barva zavzema poleg zelene v vidnem svetu relativno največji obseg. Kar ni zeleno je »golo« in je tako bolj ali manj rjavo.
    Zato ni čudno da je ob laboratorijski raziskavi ugotovljeno, da je rjava barva poleg rumene za ljudi najbolj kratkočasna barva; ob njej ljudem čas najhitreje mine.
    Rjava barva je ljudem prijetna, konservativna, ker so navajeni nanjo. Rjava barva tudi pomirja, vendar ne uspava, saj je mešanica toplih in hladnih barv.
    Rjava je barva Zemlje in kar večine predmetov, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo tako v naravi kot v človekovih bivališčih; seveda je pri tem mišljena cela lestvica rjavih odtenkov. Prav zato, ker je rjava barva zemeljska, pomeni neposredno nekaj zemeljskega, torej trdnega v nasprotju z nebesno sinjino, ki je neoprijemljiva, prozorna in za človekovo občutje kar "nerealna".
    Rjava barva nas nenehno opozarja na bližino zemlje. Zato rjava ni niti mistična niti nežna, marveč konkretna, otipljiva, stabilna, trda, robata, čisto neposredna: občutimo jo kot "zdravo". Zlasti modernemu človeku je rjava barva znamenje zdravja. Rjava barva ni poetična, je prozaična, zato pa praktična, uporabna; je trpežna, se ne umaže, ker je že sama po sebi vse prej kot"snažna".
    Rjava je zmes pisanih barv z nepisanimi, se pravi s črnimi, pa skozi vse sive odtenke do belih.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Rjava barva na tleh (spodaj) učinkuje: zemeljska; na steni: trdna in na stropovih (zgoraj) tlačeča.
     
     
    SIVA BARVA
     
    Siva barva je že fizikalno optična zmes črne in bele. Zato je tudi s svojimi učinki in lastnostmi vmes med črno in belo. Siva je poljubna vmesna stopnja na črti belo - črno. Zato je sivina pravi kompromis med belino in črnino, med svetlobo in temino; je torej nevtralnost med "vojno in mirom", indiferenca med skrajnim nemirom in popolnim mirom. Lahko bi tudi rekli: je dobesedno nihanje med črnim in belim, nestalnost značaja, dobesedna brezbarvnost, ki ni ne topla ne hladna, ali natančneje: pomeni motno jasnost. Walter Koch imenuje sivino "motnost samo na sebi", kakor mu je belina "čistost sama na sebi".
    Sivina pomeni nedoločljivost, nepomembnost, pravzaprav nedotakljivost, neopredeljivost in brezčutnost; če jo v tem pomenu stopnjujemo tudi prikritost, krinko. Zato sivina slabo vpliva na človekovo delovnost, ga otopi.
    Ženske, ki ljubijo sive obleke, veljajo za hladne, brezčutne, hkrati pa za nedostopne in neprozorne, prikrite.
    Praviloma naj bi se v tehnični uporabi sivine čim bolj izogibali, ker so njeni učinki neugodni.
    Objektivna asociacije sivine je namreč megla, oblačno nebo; zato pa sivina ustvarja tudi enako barvno klimo kakor siva jesenska ali zimska megla.
     
     
    ČRNA BARVA
     
    Črna barva pomeni fizikalno »temo«, fiziološko »počitek« (pavzo), psihološko pa žalost, potrtost.
    Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa tema s skrivnostjo. Njen karakter je neugodno domišljijski.
    Simbolika črnine je etnološko in zgodovinsko različno pogojena: pri nas pomeni smrt, na vzhodu obratno: belina (kot simbol neskončnosti) je smrtna barva. A tudi na zahodu je bila belina še do 16.st. žalna barva. Črnino kot žalno barvo je uvedel francoski kralj Ludvik XII. ob smrti kraljice Ane, ker so na burgundskem dvoru že prej imeli črno barvo (obleke) za žalno v nasprotju s pisano ljudsko. Črna barva res ne more vzbujati predvsem ugodnih čustev, saj je po svoji naravi samo pomanjkanje svetlobe in njenih lastnosti
    Črnina velja za okolje, ki vpliva na človeka neugodno. Pogosto navajajo v tej zvezi primer londonskega mostu Blackfriars, ki je bil črno barvan, in s katerega so bili najpogostejši samomori, ki pa so vidno pojenjali, ko so most prepleskali z zeleno barvo.
    Signalno pa črnino uporabljamo vedno le kot znak za »dno«.
    Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
    Črna barva na tleh (spodaj): poglobljena, na steni: kakor v ječi in na stropih (zgoraj) nas teži in zagrebe.
     
     
  4. tjama

    Mak - BERNSKI PLANŠARSKI PES

    Avtor: tjama,

    Tukaj je nekaj podatkov o tej pasmi. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je zelo priljubljen družinski pes. Vedno je rad med ljudmi. Zelo je prijazen in učljiv. Sicer ni pes čuvaj, ampak vedno z laježem opozori na obiskovalce. Potrebuje nekaj nege, ker ima daljšo dlako. Mi kakšnih velikih težav z njim nismo še imeli, aprila bo star 5 let.
     
    ZGODOVINA PASME
    Tudi bernski planšarski pes bi v 19. stoletju najbrž izumrl, če ne bi Franz Schertenleib, raziskovalec zgodovine švicarskih planšarskih psov, našel nekaj dobrih primerkov na bernskem območju. Pasma je dobila sedanje ime leta 1908.
     
    OSNOVNI PODATKI:
    DEŽELA IZVORA Švica
    ČAS IZVORA stari vek/20. stolelje
    PRVOTNA UPORABA pes za vleko
    DANAŠNJA UPORABA spremljevalec
    ŽIVLJENJSKA DOBA 10-12 let
    DRUGO IME Bemer Sennenhund
    TEŽA 40-44 kg
    PLEČNA VIŠINA 58-70 cm
     
    Bela barva na prsih se ponovi na glavi, šapah in konici repa.
    Prednje okončine so robustne.
    Blesteča se črna dlaka je bujna, dolga in ravna.
     
    Priljubljenost tega psa naglo narašča tako v Evropi kot v Severni Ameriki.
    V 30-ih letih 20. stoletja so posvečali številni vzreditelji pri vzreji veliko pozornosti težkim in za obrambo sposobnim psom, kar je pustilo v nekaterih vzrejnih linijah sledi šibke ga značaja, za katerega je značilna popadljivost. Tudi vzreja iz ozke genetske osnove je povzročila določene zdravstvene težave, zlasti ramensko ohromelost. Bernski planšarski pes pase živino in vleče vozičke, lahko se uči poslušnosti in je uspešen razstavni pes. Ta velikan je sicer lahko ganljivo vdan, vendar najbolj sodi v roke izkušenega vodnika.
     
     
    Berenski planšarski pes
  5. tjama

    Zgodba vredna razmisleka...

    Avtor: tjama,

    Nekoč je živel kralj, ki je imel štiri žene. Četrto ženo je najbolj ljubil in jo krasil z dragocenostmi ter gostil z najboljšimi slaščicami. Dajal ji je samo najboljše.
    Ljubil je tudi tretjo ženo in jo je vedno razkazoval v sosednjih kraljestvih. Vendar se je bal, da ga bo nekega dne zapustila in odšla z drugim.
    Ljubil je tudi drugo ženo. Bila je njegova zaupnica, vedno prijazna, pozorna in potrpežljiva. Vedno, ko se je soočal s problemom, ji je lahko zaupal in ona mu je pomagala prebroditi težke čase.
    Prva žena je bila vdana družabnica in je ogromno doprinesla h blagostanju njegovega kraljestva. Vendar prve žene ni ljubil. Čeprav ga je ona globoko ljubila, se nanjo ni oziral.
     
    Nekega dne je kralj zbolel in vedel je, da se bliža njegov konec.
    Razmišljal je o svojem razkošnem življenju in osupnjeno ugotovil: "Imam štiri žene, vendar , ko bom umrl, bom popolnoma sam."
    Četrto ženo vpraša: "Najbolj sem te ljubil, te obdarjal z najboljšimi oblekami in ti izkazoval pozornost. Sedaj ko umiram, ali boš šla za mano in mi delala družbo?"
    "Ni govora!" je odgovorila četrta žena in odšla brez besed. Njen odgovor je zarezal kot oster nož v njegovo srce.
    Žalostni kralj vpraša tretjo ženo: "Vse življenje sem te ljubil. Sedaj ko umiram, ali boš šla z mano in mi delala družbo ?"
    "Ne", je odgovorila tretja žena. "Življenje je predobro. Ko boš umrl, se bom ponovno poročila."
     
    Potem je vprašal drugo ženo: "Vedno sem se obračal nate in vedno si mi pomagala.” Ko bom umrl, ali boš šla z mano in mi delala družbo?"
    "Žal mi je, tokrat ti ne morem pomagati," odvrne druga žena. "Kar lahko storim je, da te pokopljem." Njen odgovor je kralja zadel kot puščica.
     
    Potem je zaslišal glas: "Šla bom s tabo in ti sledila kamor koli boš šel."
    Kralj se je ozrl in pred njim je stala njegova prva žena.
    Bila je suha od podhranjenosti in zapuščena.
    "Ko sem imel priliko, bi moral bolj skrbeti zate," reče z veliko bridkostjo kralj.
     
    V resnici imamo vsi v življenju štiri žene.
    Naša četrta žena je naše telo. Ne glede na to koliko napora vložimo v nego in skrb za telo, nas bo zapustilo, ko bomo umrli.
    Naša tretja žena so posest, položaj in bogastvo. Ko umremo, ga podedujejo drugi.
    Naša druga žena so družina in prijatelji. Ne glede na to koliko so nas ljubili,z nami bodo ostali samo do groba.
     
    In naša prva žena je naša duša.
    Mnogokrat zapostavljena v težnji po pridobivanju bogastva, moči in užitkov.Vendar je duša edina, ki nam bo sledila, kamorkoli bomo šli. Neguj jo, krepčaj in varuj jo sedaj, saj je edina, ki ti bo sledila pred božji prestol in bo ostala z tabo v večnosti.
    Ko te svet porine na kolena …… to je odlična drža za molitev.
  6. tjama

    Iskrice

    Avtor: tjama,

    NOROST JE...
    Sovražiti vse vrtnice,
    ker si se opraskal z enim trnom ...
    Opustiti svoje sanje,
    ker se ena od njih ni uresničila ...
    Odpovedati se vsemu trudu,
    ker ti enkrat ni uspelo ...
    Zavreči vse prijatelje,
    ker te je eden od njih izdal ...
    Ne verjeti v ljubezen,
    ker ti je bil nekdo nezvest ali ti ni vračal ljubezni ...
    Odvreči vse možnosti biti srečen,
    ker ti ni uspelo pri prvem poskusu ...
     
    Upam, da se na svoji poti nisi predal tej norosti ...
    Vedno pomni ...
    Pokazala se bo nova priložnost ...
    Nek drug prijatelj ...
    Nova ljubezen ...
    Prenovljena moč ...
    Bodi vztrajen,
    Išči srečo v vsakem dnevu ...
    Zanesljiva pot do napake je vdaja!
    Za napako pride nov uspeh!
     
    POSKUŠAJ VEDNO ZNOVA IN ZNOVA!
    (avtor neznan)
     
     
    Današnji dan je tu zate,
    da bi bil srečen!
    Drugega dneva namreč nimaš,
    da bi živel v vsej polnosti,
    da bi bil vesel in zadovoljen!
    Včeraj? Je že mimo.
    Jutri? Šele pride.
    Danes - je torej tvoj edini dan,
    ki je zares tvoj.
    Naredi iz njega svoj najlepši dan!
    Čudovito!
     
    Živeti pomeni:
    ustaviti se tam,
    kjer sije sonce.
    Vzemi si čas za srečo!
    (Phil Bosmans)
     
     
     
    Življenje je potovanje,
    za katerega nihče ne dobi zemljevida.
    Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid.
    Vsaka risba je nov smerokaz za vse,
    ki hodimo po čudovitih poteh življenja.
     
     
     
    Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš,
    ta svet je lep, če nekoga rad imaš,
    če roko stisneš komu, ki ga kaj boli,
    ta svet je lep, če si človek do ljudi.
     
     
     
  7. tjama

    SREČNO 2007

    Avtor: tjama,

    V NOVEM LETU TI IZ SRCA ŽELIM:
     
     
    365 pričakovanja polnih juter in
    365 zadovoljstva polnih večerov.
     
    Da se vsako jutro prebudiš spočit
    in se dela lotiš z jasnimi mislimi in z veseljem
    ter s hvaležnostjo, da lahko vse to počneš.
     
    Da se z ljudmi, ki jih vsakodnevno videvaš
    srečaš z nasmehom na ustih
    in ljubeznijo v srcu
    in da veš, da te imamo radi.
     
    Da spoznaš to, kar lahko spremeniš na bolje
    in storiš in spoznaš tisto,
    česar ne moreš spremeniti in to sprejmeš.
     
    Da si vse dni zdrav, brez skrbi, zamer in slabe volje.
     
    Da se vsaki noči približaš s prijetno utrujenostjo,
    ki kar kliče po spancu in
    z radostjo, ki izhaja iz polno doživetega dneva.
     
     
     

  8. tjama

    My hits - lyrics

    Avtor: tjama,

    LOVE IS IN THE AIR (John Paul Young)
     
    Love is in the air
    Everywhere I look around
    Love is in the air
    Every sight and every sound
     
    And I don't know if I'm being foolish
    Don't know if I'm being wise
    But it's something that I must believe in
    And it's there when I look in your eyes
     
    Love is in the air
    In the whisper of the trees
    Love is in the air
    In the thunder of the sea
     
    And I don't know if I'm just dreaming
    Don't know if I feel sane
    But it's something that I must believe in
    And it's there when you call out my name
     
    Love is in the air
    Love is in the air
    Oh oh oh
    Oh oh oh
     
    Love is in the air
    In the rising of the sun
    Love is in the air
    When the day is nearly done
     
    And I don't know if you're an illusion
    Don't know if I see it true
    But you're something that I must believe in
    And you're there when I reach out for you
     
    Love is in the air
    Every sight and every sound
    And I don't know if I'm being foolish
    Don't know if I'm being wise
     
    But it's something that I must believe in
    And it's there when I look in your eyes
     
     
     
     
     
    Robbie Williams – Angels
     
    I sit and wait
    does an angel contemplate my fate
    and do they know
    the places where we go
    when we're grey and old
    'cos I've been told
    that salvation lets their wings unfold
    so when I'm lying in my bed
    thoughts running through my head
    and I feel that love is dead
    I'm loving angels instead
     
    CHORUS: And through it all she offers me protection
    a lot of love and affection
    whether I'm right or wrong
    and down the waterfall
    wherever it may take me
    I know that life won't break me
    when I come to call she won't forsake me
    I'm loving angels instead
     
    When I'm feeling weak
    and my pain walks down a one way street
    I look above
    and I know I'll always be blessed with love
    and as the feeling grows
    she breathes flesh to my bones
    and when love is dead
    I'm loving angels instead
     
    ***
     
    Robbie Williams – Feel
     
    Come on hold my hand,
    I wanna contact the living.
    Not sure I understand,
    This role I’ve been given.
     
    I sit and talk to god
    And he just laughs at my plans,
    My head speaks a language, I don’t understand.
     
    I just wanna feel real love,
    Feel the home that I live in.
    ’cause I got too much life,
    Running through my veins, going to waste.
     
    I don’t wanna die,
    But I ain’t keen on living either.
    Before I fall in love,
    I’m preparing to leave her.
    I scare myself to death,
    That’s why I keep on running.
    Before I’ve arrived, I can see myself coming.
     
    I just wanna feel real love,
    Feel the home that I live in.
    ’cause I got too much life,
    Running through my veins, going to waste.
     
    And I need to feel, real love
    And a life ever after.
    I cannot get enough.
     
    I just wanna feel real love,
    Feel the home that I live in,
    I got too much love,
    Running through my veins, going to waste.
     
    I just wanna feel real love,
    In a life ever after
    There’s a hole in my soul,
    You can see it in my face, it’s a real big place.
     
    Come and hold my hand,
    I wanna contact the living,
    Not sure I understand,
    This role I’ve been given
     
    Not sure I understand.
    Not sure I understand.
    Not sure I understand.
    Not sure I understand.
     
    ***
     
    Robbie Williams – Eternity
     
    Close your eyes so you dont feel them,
    They dont need to see you cry
    I cant promise I will heal you,
    But if you want to I will try.
     
    I sing the summer serenade
    The past is done, we've been betrayed, its true.
    Someone said the truth will out
    I believe without a doubt, in you
     
    You were there for summer dreamin',
    And you gave me what I need.
    And I hope you'll find your freedom,
    For eternity, for eternity.
     
    Yesterday when you were walking,
    You talked about your Mom and Dad.
    What they did had made you happy,
    What they didnt made you sad.
     
    We sat and watched the sun go down,
    Picked a star before we lost the moon.
    Youth is wasted on the young,
    Before you know its come and gone too soon.
     
    You were there for summer dreaming,
    And you gave me what I need.
    And I hope you'll find your freedom,
    For eternity, for eternity.
     
    I sing the summer serenade,
    The past is done, we've been betrayed, its true.
    Youth is wasted on the young,
    Before you know its come and gone, too soon.
     
    You were there for summer dreamin',
    And you are a friend indeed.
    And I hope you'll find your freedom,
    For eternity.
     
    You were there for summer dreamin',
    And you are a friend indeed.
    And I know you'll find your freedom,
    Eventually, for eternity, for eternity.
     
    ***
     
     
    Hoobastank - The Reason
     
    I`m not a perfect person
    There's many things I wish I didn't do
    But I continue learning
    I never meant to do those things to you
    And so I have to say before I go
    That I just want you to know
     
    I've found a reason for me
    To change who I used to be
    A reason to start over new
    and the reason is you
     
    I'm sorry that I hurt you
    It's something I must live with everyday
    And all the pain I put you through
    I wish that I could take it all away
    And be the one who catches all your tears
    Thats why i need you to hear
     
    I've found a reason for me
    To change who I used to be
    A reason to start over new
    and the reason is You [x4]
     
    I'm not a perfect person
    I never meant to do those things to you
    And so I have to say before I go
    That I just want you to know
     
    I've found a reason for me
    To change who I used to be
    A reason to start over new
    and the reason is you
     
    I've found a reason to show
    A side of me you didn't know
    A reason for all that I do
    And the reason is you
     
    ***
     
    Madonna - Frozen
     
    You only see what your eyes want to see
    How can life be what you want it to be
    You're frozen when your heart's not open
    You're so consumed with how much you get
    You waste your time with hate and regret
    You're frozen when your heart's not open
    If I could melt your heart
    We'd never be apart
    Give yourself to me
    You are the key
    Now there's no point in placing the blame
    And you should know I'd suffer the same
    If I lose you, my heart would be broken
    Love is a bird, she needs to fly
    Let all the hurt inside you die
    You're frozen when your heart's not open
    If I could melt your heart
    We'd never be apart
    Give yourself to me
    You are the key
    You only see what your eyes want to see
    How can life be what you want it to be
    You're frozen when your heart's not open
    If I could melt your heart
    We'd never be apart
    Give yourself to me
    You are the key
    If I could melt your heart
    We'd never be apart
    Give yourself to me
    You are the key
    If I could melt your heart
     
    ***
     
    Evanescence - My Immortal
     
    I'm so tired of being here
    Suppressed by all my childish fears
    And if you have to leave
    I wish that you would just leave
    'Cause your presence still lingers here
    And it won't leave me alone
     
    These wounds won't seem to heal
    This pain is just too real
    There's just too much that time cannot erase
     
    When you cried I'd wipe away all of your tears
    When you'd scream I'd fight away all of your fears
    And I held your hand through all of these years
    But you still have
    All of me
     
    You used to captivate me
    By your resonating life
    Now I'm bound by the life you've left behind
    Your face it haunts
    My once pleasant dreams
    Your voice it chased away
    All the sanity in me
     
    I've tried so hard to tell myself that you're gone
    But though you're still with me
    I've been alone all along
     
    ***
     
    Cranberries - When You're Gone
     
    Hold onto love that is what I do now that I've found you.
    And from above everything's stinking, they're not around you.
     
    And in the night, I could be helpless,
    I could be lonely, sleeping without you.
     
    And in the day, everything's complex,
    There's nothing simple, when I'm not around you.
     
    But I'll miss you when you're gone, that is what I do. Hey, baby!
    And it's going to carry on, that is what I do. Hey, baby...
     
    Hold onto my hands, I feel I'm sinking, sinking without you.
    And to my mind, everything's stinking, stinking without you.
     
    And in the night, I could be helpless,
    I could be lonely, sleeping without you.
     
    And in the day, everything's complex,
    There's nothing simple, when I'm not around you.
     
    But I'll miss you when you're gone, that is what I do. Hey, baby!
    And it's going to carry on, that is what I do. hey, baby...
     
    ***
     
    Cranberries - Ode to my family
     
    Understand the things I say
    Don’t turn away from me
    Cause I spent half my life out there
    You wouldn’t disagree
    D’you see me, d’you see
    Do you like me, do you like me standing there
    D’you notice, d’you know
    Do you see me, do you see me
    Does anyone care
     
    Unhappiness, where’s when I was young
    And we didn’t give a damn
    ’cause we were raised
    To see life as a fun and take it if we can
    My mother, my mother she hold me
    Did she hold me, when I was out there
    My father, my father, he liked me
    Ol he liked me, does anyone care
     
    Understand what I’ve become
    It wasn’t my design
    And people everywhere think
    Something better than I am
    But I miss you, I miss
    ’cause I liked it, I liked it
    When I was out there
    D’you know this, d’you know
    You did not find me, you did not find
    Does anyone care
     
    Unhappiness was when I was young
    And we didn’t give a damn
    ’cause we were raised
    To see life as fun and take it if we can
    My mother, my mother she hold me
    Did she hold me, when I was out there
    My father, my father, he liked me
    Ol he liked me, does anyone care
     
    Does anyone care
     
     
     
     
     
    SUPERMEN - Dino Merlin & Željko Joksimović
     
    Kako se pise ljubav
    da li kao jedna rijec
    ili su to uvijek
    barem dvije najmanje
     
    Ljudi se oduvijek sastaju
    vole i jos uvijek rastaju
     
    Oprostit cu joj sve
    nisam ja supermen
    pa da mogu to
    na ledima da ponesem
     
    Ugostit cu joj sne
    bolje im je kod mene
    neka spavaju
    sve dok se ne promijene
     
    like to the dearest friend
     
    ljubav se ne pise tako
    oko za oko, zub za zub
    o, ne, ja ne mogu vise
    ja sam stigao na rub
     
    Svaka mi rijec strazu dobija
    svaki mi most na drini cuprija
     
    Sta je to sveto nocas i vjecno,
    z ivote sivi
    sveto je ono pred cime drhtis
    a cemu se divis
     
    Oprostit cu joj sve
    nisam ja supermen
    pa da mogu to
    na ledima da ponesem
     
    Ugostit cu joj sne
    bolje im je kod mene
    neka spavaju
    sve dok se ne promijene
     
    Oprostit cu joj sve
    nisam ja supermen
    pa da mogu to
    na ledima da ponesem
     
    Ugostit cu joj sne
    bolje im je kod mene
    neka spavaju
    sve dok se ne promijene
     
    like to the dearest friend
     
     
  10. tjama

    Sedem poti do sreče

    Avtor: tjama,

    1 Vrelec sreče leži v vas nas samih
     
    Sreče ne morete vzeti iz svojega okolja; mir in harmonija se namreč lahko oblikujeta le v vaši notranjosti, v vaši duši. Bogastvo in številne dobrine vas ne bodo nikoli zadovoljili, kvečjemu vas lahko potisnejo v začaran krog materializrna, ko si hočete nakopičiti še več in več. Če želite biti v življenju srečni na dolgi rok, boste to dosegli le s pravilno miselnost jo. Naučite se krepiti pozitivne misli, negativnim pa se že na daleč izogibajte. Ključ do uspeha je meditacija.
     
     
    2 Pomagajte drugim na poti do sreče in tako osrečite tudi sami sebe
     
    Bo vaše življenje izpolnjeno, ko se vam bodo uresničile vse materialne želje? Ne. Bolj pomembno od tega, kaj imate, je to, kako živite in kakšna so vaša dejanja. Zato bodite ustrežIjivi, pomagajte ljudem v stiski - rezultat truda bosta zagotovo večja sreča, novo prijateljstvo ali globoka ljubezen
     
     
    3 Bodite odprti do soljudi
     
    Nobenega razloga nimate za to, da bi se bali soljudi. Ko boste spoznali, da imajo sosedje, bežni znanci ali popolni tujci podobne potrebe in hrepenenja kot vi, boste veliko lažje prebili led in stopili z njimi v stik. Zapomnite si: več stvari vas povezuje, kot ločuje!
     
     
    4 Prevzemite odgovornost za svoja dejanja
    Kadar opazite, da ste storili napako, jo skušajte čim prej popraviti. Vedite se odgovorno!
     
     
    5 Spoštujte partnerja
     
    Partnerju morate biti v oporo, ga spoštovati in pri odločitvah upoštevati tudi njegove želje. Partnerska zveza naj ne uresničuje potreb samo enega od vaju. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti, nobeden ne sme prevladati nad drugim.
     
     
    6 Brez problemov ne gre
     
    Vsakič ko se boste preveč intenzivno skušali zaščititi pred nesrečo ali bežati pred težavami, se bo nad vas zgrnilo na tisoče problemov. Trpljenje je žal neizogiben del življenja. Čim prej boste to spoznali, tem lažje vam bo, postali boste močnejši in pametnejši.
     
     
    7 Ne bodite preveč ponosni
     
    Samozaupanje je pozitivno čustvo, medtem ko sta pretiran ponos in bahaštvo škodljiva. Kdor se rad hvali: “Jaz vse znam, jaz vse vem,” se namreč hitro neha izobraževati in učiti. To pa je najhuje, kar se človeku lahko zgodi v življenju.
     
    (Lhamo Dhondrup - Dalajlama)
     
×
×
  • Objavi novo...