someone

quote:Ste imeli kdaj opravka z zelo hudobnim človekom, o katerem se sprašuješ,KAJ IMA TA ČLOVEK V SEBI? (govorim o zelo hudobnem človeku) quote:sigurno ima svoje močne probleme(mogoče še iz otroštva), zato je tak ali sigurno je malce omejen, zato je tak ali ste pomislili na morebitno obsedenost s hudičem. lahko pa prenehaš sodit takšnega človeka, vsak bije svojo bitko če hočeš mir, morajo tvoje misli ostati mirne če ti ne stori ničesar fizičnega, ti ne more škodovat sama misel, da je nekdo hudoben, ustvarja v tebi neko tenzijo,ki te muči,in ki jo moreš potem balansirat, poskušaj brez sojenja ljudi, bos videla kako je lepo vedi oz. poskušaj se tega zavedat, da z vsakim negativnim čustvom, ki prihaja iz tebe, škodiš sebi LP

kozorog po horoskopu.... kaj več pa...[?] LP

quote:Naš mehanski pogled je, da naravi vlada zakon mocnejšega in zakon preživetja. Dejansko ni tako, živali in rastline se žrejo med sabo zato, da vrste lahko živijo in napredujejo. Izgubijo posamezniki, na racun skupine. Ves mehanizem narave teži k napredku, vse se razvija. quote: Pri ljudeh gre pa za egoizem in ne preživetje. Se zavedaš, da im 1/3 zemljanov (razviti zahodni svet) 80 % vseh resursov in bogastva. Milijarda ljudi mora vsak dan preživeti z manj kot dolarjem. Pa ne zato, ker bi bili vsi leni, ampak zato, ker vecina enostavno nima možnosti. To so dejstva. Dejansko svet je tak, kot si napisal. Ampak ni prav, da je tak. To vodi v unicenje, tekmovalnost vodi v propad. meni se zdita ta dva odlomka nasprotujoča... a ni človek tudi del narave ? kolikor sem te razumel je mehanizem narave takšen, da nenehno napreduje pa čeprav je vmes dobro tudi "ubijati"... jaz mislim, da človek prav tako napreduje pa čeprav se včasih zdi da ne....pomoje se na tak način učimo....je pac to naša lekcija...ampak dejstvo je, da se to dogaja...in nič se ne dogaja brezveze... LP

moje amatersko razmišljanje: lisica=zvitost,pamet pametno si se izvila ? p.s. mene pa zanima kaj pomeni hrošč (zadnje čase jih pogosto vidim), če ve kdo mogoče ? LP

sem nekje bral o eni raziskavi kjer so izvedli naslednji test: materam so dali za "njuhat" ponošene srajce od treh moskih med katerimi je bila tudi sinova majica razultati so bili takšni, da je velika večina mater kot najslabsi vonj ocenila prav sinovo majico... ko sem to bral sem si rekel, ah še ena stvar ki ni "brezveze" na tem svetu in je z nekim razlogom (narava sama je torej poskrbela, da se mati in sin nista "všeč"...) no sedaj pa berem tukaj o vonjavah, predvsem o "všečnosti" otrokovih vonjav in sem malo zmeden... LP

quote:?..kako si predstavlate da izgleda? ......najbolj je pa tezko, da je eden izmed tvojih najblizjih zdaj tam..nemores verjet..skos sta bila skupaj..zdaj je pa tam.. anja, zakaj pa bi bil nekdo izmed bližnjih TAM, zakaj pa ne TUKAJ...? torej na tem našem svetu ? reinkarnacija ? nevem, mogoče.... drug svet ? pomoje je svet eden... če pa malo razmisliš oz. se posvetiš pojmu "časa" boš spoznala, da je čas samo subjektivni človeški produkt in da nima ničesar skupnega z "objektivno resnico"... in ko to spoznaš potem vprašanja kot so "kje pa je umrli sedaj ? " izgubijo smisel, saj je v tem vprašanju vklučen pojem "časa", ki pa kot boš ugotovila ni takšen kot ga mi vidimo oz. cutimo oz. si ga predstavljamo... torej če verjameš v "življenje po življenju" se v bistvu spet zapletaš s pojmom časa.... življenje pomoje preprosto JE...preprosto OBSTAJA....in se nikoli ne konča oz preide v drugo življenje....torej preprosto pač JE da ti bo to nekoliko lazje razumljivo ti podajam en link,(ki ga je eden od forumovcev...zirozi?....podal v eni temi), kjer je "življenje" zelo "posrečeno" predstavljeno http://www.geocities.com/no_copyright/k_svoboda.htm LP

naj dodam še nekaj besed v zvezi z časom: torej čas je preprosto naš "izum", in kot takšen sploh ne obstaja...obstaja samo sedanjost...samo zdaj...vsak trenutek je ZDAJ in zato ko rečes "življenje PO življenju" tega preprosto ne mores razumeti, ker ne razumeš pojma časa...ker je nam nepredstavljiv in ga z našimi čutili dojemamo takšnega kot ga pač...in če tega ne verjameš poskušaj poiskati odgovor na vprašanje "kdaj se je čas začel?" torej časa pomoje sploh NI....in tako tudi "življenja PO življenju" ni temveč je samo življenje... LP

quote:torej pravis da zivljenje po zivljenju obstaja, samo v drugem času?...d ljudje, ki so odsli zivijo v drugem casu, ki je nam neznan?... anja, jaz ne pravim, da obstaja "življenje po življenju" ampak pravim tole: quote:če pa malo razmisliš oz. se posvetiš pojmu "časa" boš spoznala, da je čas samo subjektivni človeški produkt in da nima ničesar skupnega z "objektivno resnico"... in ko to spoznaš potem vprašanja kot so "kje pa je umrli sedaj ? " izgubijo smisel, saj je v tem vprašanju vklučen pojem "časa", ki pa kot boš ugotovila ni takšen kot ga mi vidimo oz. cutimo oz. si ga predstavljamo... torej če verjameš v "življenje po življenju" se v bistvu spet zapletaš s pojmom časa.... življenje pomoje preprosto JE...preprosto OBSTAJA....in se nikoli ne konča oz preide v drugo življenje....torej preprosto pač JE nikjer nisem govoril o kakšnem "drugem času" ali kaj podobnega, le to da "časa" NI, in torej "življenja PO življenju " NI, temveč je samo ŽIVLJENJE. quote:zakaj so bliznji TAM ne TUKAJ?..zato ker so umrli?..s teM sem mislila to povedat:),.. kje TAM ? govoriš kot,da je nekje nek drug svet in ko tukaj končas se potem nekje drugje spet pojavis.... jaz mislim da je svet EDEN ! in da ga sploh ne končas ampak ga samo živiš .... smrt torej ne obstaja....živis dalje...reinkarnacija ? življenje v nefizični obliki ? res nevem....dejstvo pa ostaja še vedno enako: živiš dalje LP

quote:Vnaprej je določeno, v kakšnih situacijah se bomo znašli. Temu lahko rečemo tudi usoda. Nam samim pa je prepuščeno, kako bomo zadano nalogo rešili. To pa je tista svoboda odločitve. ja, torej praviš, da so situacije v katerih se bomo znašli vnaprej določene... in da z našo "svobodno odločitvijo" rešujemo to situacijo.... zanima me pa ali ima moja "svobodna odločitev" kakšen vpliv na prihajajoče situacije ? pomoje ima, ampak takrat tudi situacije niso več vnaprej določene... pridem lahko torej do zaključka, da nič ni vnaprej določeno od tistega trenutka dalje, ko se začnem "svobodno odločat"... LP

zelo se strinjam, da je uspeh v dogajanju in rasti jaz si predstavljam svoj uspeh če povem z "real life" besedami takole: npr. prihajajoca diploma bo vsekakor uspeh zame ceprav se zelo dobro zavedam, da bom delal npr. samo 8h na dan, dan pa traje 24h...zato je ta diploma seveda dobrodosla in mi predstavlja uspeh, vendar kje je ostalih 16h na dan ? zame je uspesen dan taksen, ko si zvecer prisluhnem in sem zadovoljen sam z sabo (usklajen sam z sabo)in se mi to ne zazdeva ampak cutim tako LP

quote:To so nekatera pravila, ki pa niso absolutna, tudi ce katerega ne upostevas, bos scasoma cilj se vedno dosegel. Bodi zivljenjski. Ne poskusaj zagrabiti vsega na enkrat, ker ti bo zmanjkalo energije. Pocasi, najprej sprejmi drobne stvari, ko bos osvojil te, pojdi naprej. Nicesar ne pocni na silo, vseeno pa se se je treba potruditi no glede tega me nekaj zanima... star sem 25 let...pred par leti sem (kot bi platon ali nekdo dejal ) ignoriral samega sebe...torej hodil sem po neki poti in sploh nisem vedel kam grem... ..nato me je zivljenje za nekaj casa kar hudo kaznovalo in posledica tega je bila "poslusanje samega sebe" ...sedaj SE ne ignoriram več in poskusam slediti "notranjem Jazu".. ..no problem je ta, da se mi zdi, da se mi je vse to zgodilo prehitro...vglavnem spremembe so se kazale (in se kazejo ) v vseh pogledih mojega zivljenja in vem, da je glavni razlog "poslusanje sebe" in taksno zivljenje mi je zelo vsec me pomirja in mi hkarti daje navdih ...ampak vseeno se nemorem zgubit obcutka, da se vse nekako dogaja prehitro...pravis, je potrebno iti postopoma...kako naj vem ali grem prehitro ? ja saj vem, da mi bo to zivljenje samo pokazalo scasoma in bom takrat to drugace videl...ampak vseeno bi vprasal vas nekoliko starejse...kaksno vlogo ima samo odrascanje...ali ste tudi vi ko ste "odrasli" sli skozi to fazo v kateri sem trenutno jaz ? LP

quote:Upam, da sem vsaj priblizno razumljivo pojasnil, ce kaj ni razumljivo, se lahko se malo pomatram. ja, torej če imamo "sliko" oz. "zemljevid" (kot si nam ga predstavil) ali lahko sklepamo oz. ugotovimo kje (vsaj priblizno) se trenutno nahajamo ? LP

quote:Ni mi namreč logično, zakaj bi človek delal zlo, če nastane kot čisti vir energije. sem sicer laik v ezotericnih vodah, ampak se mi zdi,da človek ne bi delal(in tudi kot otrok je taksen) zla, če ne bi bilo toliko stranskih dejavnikov prisotnih ,npr. vzgoja,socializacija,okolje ampak potem se mi pojavi vprašanje v smislu npr. pračloveka...on ni imel toliko "negativnih" vplivov, pa vendar mu ni uspelo da bi postal popoln...zakaj ?.....mogoče pa ni znal prisluhniti "sebi" in je torej potreboval razvoj "zavesti" ? in če sedaj predpostavljamo, da smo na pravi poti, (v smislu poslusanja "sebe") ugotovimo, da v bistvu nismo na pravi poti saj so "stranski" dejavniki tako razviti, da je to vecini ljudjem zelo tezko storiti...zaradi "šumov" iz dnasnjega okolja je morda pot do "popolnosti" vrnitev na stopnjo pracloveka v smislu "stranskih" dejavnikov in ohranitev enake stopnje zavesti,razuma...kot jo imamo sedaj na razpolago (le do nje je potrebno prit) ? in sveda tudi mene zanima kakšna je naša trenutna situacija LP

ja,nevem ce ti bo moje mnenje kaj pomagalo, ampak vseeno quote:Meni se je, ker sem ugotovil, da se sam sebe ne poznam, da se ne ljubim dovolj. Dokler tega ne bom dorekel, ne bom mogel sproščeno uživati s partnerko. Težava pa je v tem, da ne vem, kako se tega lotit. ja, jaz mislim, da veš kako se tega lotit in to je tudi edini način pomoje in sicer: quote:Veliko premišljujem, veliko sem sam s seboj in počasi se mi zdi, da napredujem,... to premišljevanje je pomoje ključ do vseh odgovorov kako bi si lahko drugače razjasnil svoje pocutje in zaživel lepše brez "iskanja samega sebe" ? Meni je najpomembneje , da se težav , ki jih imam (to so vse tiste stvari ob katerih se ne pocutim dobro) ZAVEDAM. Torej pomembno mi je, da jih ne ignoriram tako kot sem to počel včasih, v smislu, da vem da je nekaj narobe in ne poskušam tega razrešit. Pa to ne pomeni nujno da nek problem vedno rešim, ampak to je edini način , da se sploh približam rešitvi. In rešitev seveda iščem v SEBI in ne tako kot včasih - pri drugih. Torej menim da je pot , ki si jo izbral edina pravilna, in rezultati tega se bodo vsekakor pojavili v vseh področjih tvoje življenja. Namreč pri raziskovanju samega sebe včasih rešiš stvari, ki jih sploh ne rešuješ ampak preprosto ob naslednjem problemu veš od kje prihaja oz. kako ravnat. Jaz slabe stvari , ki se mi dogajajo jemljem kot neko oviro, in se zavedam,da je ta ovira tukaj da se nekaj naučim. In tako oviro lazje premagam. Seveda pa je vedno potrebno iskanje pri SEBI in ne pri drugih. Drugi ljudje so tud včasih ovira, in to rešujem tudi pri sebi ne pri njih. Nekoč(npr. če mi katera oseba ni bila všeč) sem vedno iskal razloge za to pri tej osebi...dokler me ni postalo jasno da je razlog v MENI. In sedaj se zavedam, da če bom hotel to (oviro) preskočit bom moral sebe sprement in ne drugega. LP

nja wrote: quote:Zakaj nam je usojeno, da nas mučijo taka vprašanja, če pa usoda teži k sreči??? če predpostavljaš, da usoda teži k sreči je edini možen odgovor na tvoje vprašanje, da nas ta vprašanja samo "trenutno" mučijo ampak jaz mislim, da usoda ne obstaja z opazovanjem okolice,sebe in življenja nasploh lahko ugotoviš, da ima vsaka posledica svoj vzrok tako ima pomoje tudi zavestno razmišlajnje (samozavedanje)pri človeku nek svoj namen in posledice so jasno vidne (zavestno odločanje) če bi obstajala usoda potem samozavedanje izgubi pomen, ker so posledice (samoodločanje) vnaprej določene če torej obstaja usoda potem tudi človek (z zavestnim razmišlanjem) ne bi imel smisla,in samozavedanje se je potemtakem pojavilo brezveze, brez kaksne posledice LP LP