enaeva

Pričakovanja Edino fer je karkoli pričakovati od sebe. Nič ne pričakuj od drugih. Ni fer, da pričakuješ od drugih. Ni, ni...

Hm, kakšne posnetke Hitlerjevega govora si je treba pogledat. Če se malo zazreš v njegove oči, zelo hitro vidiš malega, prestrašenega dečka - pomanjkanje ljubezni. Zelo subtilno bitje, sam se ga težko tako dojame, ker imamo predhodno o njemu samo podatke o negativnih lastnostih. On v svojem življenju sploh ni zares zadihal. Kako se že reče tistemu filingu? Radost?

Malo me je zmotila izjava, da je sočutje pasivne narave in da se za njim skriva moralna drža... Eh, spomnila sem se primera izpred dveh let, v vrtcu, v sobi, otroci stari od 1 do 2 let. (ja, pleničarji;)). Ena punčka je začela hudo jokat in se je ni dalo pomirit, druga punčka se malo sprehodi po sobi, najde dudo jokajoče punčke, ji jo da v usta, ji reče neki v dojenščini in zraven pokima in jokajoča punčka neha jokati. No, evo, zaradi tega mi ni štimala zgornja izjava. Sočutje je vživetje v drugega. In v tem primeru se sočutje ni pokazalo kot pasiva. Še manj pa se je v dejanju skrival moralni impulz, saj je punčka, ki je prinesla dudo takoj za tem odšla svojim igračarskim opravkom naproti, brez kakšnega zmagoslavnega pompa . Pa tudi malo težko bi govorili o morali pri dveh letih . Toliko o pravem sočutju. Ko pa je nekdo sočuten zaradi moralnega ozadja... Je to le golo pretvarjanje, nikakršno sočutje. Če jokaš, zato ker joka tvoj prijatelj, to ni nobeno sočutje, enostavno predstavljal si si, da bi se to tebi zgodilo - kar pomeni, da si se v tistem momentu vživel vase namesto v prijatelja . Sočuten človek bi v takem primeru odreagiral zbrano, čim bolje presodil situacijo in naredil tisto, kar bi po lastnih izkušnjah in znanjih najbolje znal, da bi pomagal cmerkotu .

Najbolj mi je padel v oči tale komentar v tej temi: -če se npr. samo spomnim kako npr. budisti označijo žensko ki naredi splav, pravijo da se bo taka ženska 300krat rodila kot splavljen zarodek... No, in če je to res, pomislim, hm, koliko nas trenutno živi na tem planetu in koliko splavov se zgodi vsak dan... Je tista ženska rešena vsega v parih dneh . Ni mi pa jasno, kakšne izkušnje je lahko nabrala kot zarodek , no, pa nima veze... Enako je lahko tudi z enim samim človekom, ki je 'dal pobit in mučit' toliko ljudi. Kako lahko odplača ta dolg? Se to meri v številkah? Je kakšna razlika, če umre eden ali tisoč? Hm, če bi se dalo vprašati mrtvega, bi mu bilo čisto vseeno, ali je umrl samo on ali še na tisoče drugih poleg njega - on je mrtev in drugo ni pomembno. Tudi Hitler se ni odločal o pobijanju tisočkrat, za vsakega posebej. Odločitev je bila ena, v enem trenutku, ki je pač prešel v 'večnost' oziroma v zgodovino. Če bi bil Hitler zraven, ko je en sam človek umrl zaradi njega, da bi ga spremljal, videl strah v očeh, do zadnjega diha... Ne vem, če bi lahko spremljal ugašanje vsakega človeka posebej, ki je takrat umrl zaradi njegove ene same odločitve... Čas je relativen Je Hitler že odplačal dolg? Zakaj pa ne. Saj se je lahko že takoj drugi dan po samomoru rodil kot deček družini, ki ga je brutalno mučila do npr. šestega leta starosti in podlegel trpinčenju in se spet naslednji dan rodil v novih okoliščinah, polnih bolečin, ki so mu počasi odpirale srčno čakro... in se zdaj simpatično dopisuje na luninem forumu .

Kabalist, a se takšna vrata zapirajo tudi z risanjem pentagrama v zrak? Aja, kako je pa s temi učenci ta čas, ko se še učijo zapirat vrata? Kdo jih zaloputne za njimi? So varni v vsem tem postopku učenja?

Hej, hej, AmonRaa, to pa ne bo čist res , jih je žal preveč, ki imajo te sposobnosti že od rojstva močno razvite, pa jih ne uporabljajo v dobre namene... In jim je 'dovoljeno'. Ah, pa sej tud ti to veš .

Izraz, ti tudi meni neki padaš v oko ... Maš zelo pretočne misli... Pišeš pristno in simpatično

Leeon, a tebe zanima samo, če si Nezemljan? Al te zanima tudi, če si Nemerkurčan, Nemarsovec, Neplutončan? No, vsekakor boš prej ali slej postal Lunatik !

Izraz, ti si vedno sebi najboljši sprejemnik. Kar izkoristi vsako priložnost .

Jokam, ko dojamem - ko popolnoma doživim neko resničnost, na katero sem čakala. Včasih jokam zaradi žalosti, zadnje čase pa iz hvaležnosti. Kar ne morem verjeti, da je lahko jok iz hvaležnosti tako intenziven!? Aja, nikoli pred drugimi, no way! Že kot malo punčko me ni nihče smel videt jokat

Hej, Izraz , js tudi zadnje čase ugotavljam podobno. O nekom pomislim, zakaj počne neko neumnost, potem, ko ga srečam, pa mi nameni en tak čuden pogled, da takoj pomislim - a ta zna meni brat misli, al kaj? Ja, to so te bariere, ki se potem kar nabirajo in če karnaprej štancaš neke minuse o eni osebi, se kasneje sploh več ne moreta videti (in ta oseba verjetno niti nima pametne razlage, zakaj ji ni do srečanja s tabo).

Ja, tale članek o otroku- na začetku, naprej nisem brala, grem spat. Kr ne morem verjet, kako kakšni starši hladnokrvno rečejo, nej kr joka, da si tko krepi pljuča itd. Sej ga lahko zgečkajo, pa bo pljuča krepil z glasnim smehom... Oziroma, drugi razlog, da ga pustijo jokat je, da se ne bo preveč razvadu, da vedno dobi vse kar si želi. Kaj pa če bi njihov partner reku: ej, danes te pa ne bom nič objemal, da se ne razvadiš No, sej ne da bi ravno obsojala starše, ki to počnejo (je to pač najbolje kar znajo in verjamejo, da je tako prav) sam da se kakšen strokovnjak tu in tam najde, ki podpira take teze; strokovnjak za bebe...to pa težko prebavim.

Delaj, kar te je Volja.

Ja, hvala, Mateja!!

Eee, Kapica, čist tko bi omenila. Vem, da ni ravno pametno, da ti odgovarjam namesto Kabalista, ampak, menim, da je tam, kjer je napisal "cilj ljubezni", v resnici želel napisat "smisel ljubezni" ali pa "narava ljubezni". Kot poznam njegovo razmišljanje, bi težko verjela, da je tisto besedo "cilj" uporabil kot pomen besede cilj. Eh, Kabalist, pa je šla tvoja skrita želja;)