skwo71

diana,mick hvala za podporo

zakaj jaz nisem povedala razumem sele sedaj.po dolgoletnih razglabljanjih je ta zakaj dobil razlago in sicer v mojem primeru je bil oce nezen z menoj in to je bila edina neznost ,ki sem jo poznala,ker cez dan me je stolkel ko vola,da sem bila modra kar tako ,brez kaksnega tehtnega razloga.ja neznost,ki je ugajala telesu in telo se je odzvalo.potem pa je bila zbeganost.kako nekaj povedati,ko pa v tistih letih niti ne ves kaj je to.kaj se dogaja.samo cutis da nekaj ni prav,ni v redu ampak kmalu se custveno odklopis in tedaj je itak brez veze povedati saj ne cutis vec.pri meni je bilo tako.v bistvu mu niti reci ni bilo treba,da naj bom tiho...

oj bern,hvala za izrecene besede in sploh ni besed ali dejanj,da bi odtehtale zahvalo..ne najdem je.najdem jo le v tem,da dam naprej. nekaj novega je zraslo v skwo in to je ,da se zacenjam resnicno imeti rada in da je obcutek gnilosti popolnoma izgnil,izginil..ni ga vec.zvecer se objamem in to malo deklico stisnem k sebi,ji zazelim lepe sanje in skup zaspiva.zavedam se svoje dragocenosti in to zelim dati naprej.in vecinoma se niti vec ne borim za svoj obstoj ,ker vem da mi pripada in vecinoma ne zavracam kar mi je podarjeno,to je zivljenje,temvec ga sprejemam..takole oborozena ,sem osvobojena.cutim to in res je lep obcutek.zelim deliti to z drugimi in kar je najlepse zelim ljubiti in se zaljubiti,ne bojim se vec ljubezni kot sem nekoc govorila.zacela sem verjeti v ta pojem.samo to pac pride ko mi bo namenjeno zdaj vem in nisem nesrecna ,ce se ni tule ob meni nekdo,ki bi ga srcno ljubila.vem pa da takrat ko bo,bo res tapravo moja plahost in bojecnost ter sibkost pa je le navidezna in prav je tako,ker jemljem to kot za razorozitev ,ko je pac potrebno.lahko zgledam nebogljeno samo jaz vem ,da nisem . vse to crpam iz srecanj dragocenih oseb ,ki so mi prihajale na Pot in mi govorile o tem.vsak izmed njih se lahko najde tule v mojih besedah saj so bile nekoc vase

tole pa je in ni,ker iz prve roke vem,da ko se odlocis umreti bos to naredil in ni ga boga ,da bi te zadrzal.res pa je da je pot do samomora proces in tako se lahko delno strinjam tudi s tem,čeprav s tezkim srcem ampak se. ja to je to.ko ti starsi lahko dajo in je edino prav.odgovornost se izskaze z razumevanjem,sprejemanje in ponudeno pomocjo od takrat naprej,ko zvedo.in da se ne delajo potem sami zrtve in delajo rompompom okoli tega ,ker samo zrtev samo prestrasijo in edino kar je v pomoc,da stojijo ob strani na poti okrevanja,da dovolijo zrtvi,da se jezi,sovrazi in vse to mine...v prvi vrsti je veliko ze to,da ji verjamejo .

povedati...res je tezko..samo iz svoje izkusnje vem,da moras zato imeti resnicno pogum.res pa je da ta resnica bo prej ali slej privrela na plan.kot sem ze napisala enkrat,da je resnica kot vulkan,lahko vec let spi samo ko se zbudi z vso silo in bruha lavo resnice ,ki zge.ostane pepel,ki se spremeni v rodovitno zemljo.saj zdaj si mislim ,da sploh ni vazno kako poves,ali si moras zbrati pogum ali moras prej predelati ali...ne vem.moja resnica je bruhnila ven po 20-ih leti in se to zato,ker je mama vrsila pritisk zaradi neke druge stvari,jaz sem se takrat ze drogirala s tableti in pac v omami zavpila"mama jaz ne morem biti tako mocna ,da bi se borila a res ne dojames!?mene je ati zlorabljal,ko sem bila mala!!!!"to je bilo to.in tako se spomnim tega prizora..hja,mami je zakricala"NI RES!LAZES!!!"a je v hipu se obrnila in me objela in zacela jokati in jokati.tako objete sva jokale in dojemale kaj je pravzaprav skocilo iz mene.potem me je zacela bozati in govoriti ,da mi verjame in zakaj ji nisem prej povedala,zakaj nisem takrat povedala...brezpredmetna vprasanja ,samo nekaj je moralo teci,ker je ta dialog reseval izgubljenost obeh.no potem se je zacela pot,ki pa se je splacala. seveda si zasluzis normalno zivljennje in ne samo da si ga zasluzis,pripada ti.

marsa lep pozdrav in prijetno si me presenetila seveda bi imela raje sam skwo,sam se tokrat nisem upala spet tezit.ma ja jest kar nimam se miru da bi kaj tule v miru napisala in tudi ko kaj urejam me kar naprej nekdo zmoti ampak ker lahko prides na forum tudi z drugim imenom,sem si rekla ni panike,sam da sem gor.saj malo casa bo se preteklo da bom kaj v miru prebrala ampak bo ze

pozdravljen bern! ravno nimam casa ampak bi si zelela le to napisati kar sem sprevidela v zadnjem casu pri sebi.in sicer da vse to mascevalnost,trpkost,...in ostalo..,lahko zavrzes sele ko sprejmes.tudi kamen lahko zalucas stan sele ko ga primes v roke. moram iti se pa vrnem

lepo pozdravljeni vsi lunatki! skwo se vraca in naj vam vsem ,ki ste me vzpodbujali od dne ko sem prisla na forum,povem da je vasa energija v meni naredila preporod zmogla sem nekaj o cemer sem le sanjala in sedaj se je to sanjanje sprevrglo v vsakdanjik.zapustila sem partnerja,ustvarjam si nov dom in v dusi svoji spoznavam veliko dragocenosti in zacela sem se sprejemati pa ne samo razumsko ampak custveno.cutim sebe kot bozje bitje ,cutim da sem ziva lep obcutek je to in kar se mi zdi najpomembnejse je to,da sem se zacela ceniti.nic vec nocem biti predpraznik,pljuvalnik,boksarska vreca,stol,omara....konec je s tem!!!!zivo bitje sem in imam bisere ,ki jih zelim podeliti z bitjimi ,ki so vredni tega.nic vec jih ne bom metala stran iskrena hvala in kako cutim to hvaleznost do vas,ki ste mi pomagali na tej poti...,tega ne more cutiti nihce.zahvalo bom ovila v to,da ne bom zavracala zivljenja in da nobena beseda vasa izrecena,napisana ,ne bo zaman. mislim da vam to nekaj pove,če rečem jaz DA ZIVLJENJE JE LEPO,DRAGOCENO IN LEPO JE ZIVETI