nja

SLOVENSKI ROCK - ZAKON!!! SIDDHARTA, TABU, SFILTROM(!!!!), .....

Ne, ne more bit vse vnaprej določeno!! To bi pomenlo, da si srečen samo, če slediš svoji vnaprej določeni "usodi"?!? Torej v bistvu sploh nimamo izbire o tem kaj nas osrečuje??!!Koloko smo potem svobodni??In zakaj se moramo potem spraševati o obstoju "usode"?Zakaj nam je usojeno, da nas mučijo taka vprašanja, če pa usoda teži k sreči??? Ja, saj vem....ZAKAJ???!!!??? nja

Risanke so finta!! Samo SMRKCI so pa še vedno najtaboljši!!! nja

MOJA NAJLJUBŠA: Sem samo eden, a vendar eden.... Vsega ne zmorem, a vendar nekaj zmorem... In prav zato, ker ne zmorem vsega, ne bom o****el, da storim tisto, kar zmorem!! (se ne spomnim točno)

JA, PO MOJE, BI SE SICER, ČE NE BI ČUTILI OSAMLJENOSTI IN POTREBE PO TEM, DA SE Z NEKOM POGOVORIMO, MU ZAUPAMO, SMO SI BLIZU...( KAR JE VČASIH ZELO(!) TEŽKO ( PRI MENI OSEBNO ZARADI STRAHU) IN RAVNO PREKO TEGA JE TREBA ITI ( JAZ TOREJ PREKO STRAHU)), TOTALNO ZAPRLI VASE, SE OSAMILI(KAR BI DANEM TRENUTKU ZAHTEVALO MANJ ENERGIJE) NE DA BI ZA TO SPLOH VEDELI, SAJ SE NE BI ČUTILI OSAMLJENE. pOSLEDICE VERJETNO NE BI BILE PREVEČ SPODBUDNE. TOREJ: MISLIM, DA NAM OBČUTEK OSAMLJENOSTI (KI NAM JE NELJUB) POMAGA, DA KLJUB ZADRŽKOM(STRAH), PRISTOPIMO DO DRUGEGA, MU ZAUPAMO, POSKUŠAMO RAZUMETI,.... ZDRAVČEK, NJA.

Ja, se popolnoma strinjam, da je občutek osamljenosti čisto nekaj drugega kot biti sam (telesno). Mislim pa, da smo za to, da se počutimo osamljene krivi sami??!? Ko ne izkoristimo možnosti, ki jih (zagotovo) imamo, da bi se zbližali z drugimi. Vzroki: strah pred novim, drugačnim odnosom, pred posledicami, pred tem, da bi zaupali in bi nam bilo zaupano, ... Občutek osamljenosti je torej nek obrambni mehanizem, ki nas "prisili", da gremo preko tega??!!?!