Tisti, ki je kdaj že doživel to nekontrolirano basanje, že ve, kako hudo je to....Sama sem bila skoraj dve leti v takem stanju. Vse pa je bilo posledica velikega razočaranja....ne znam povedat, kaj se je takrat z mano dogajalo, je blo pa zelo hudo, celo tako, da sem si hotela vzeti življenje. Basanje je bilo le posledica vsega dogajanja. Meni je pomenilo edina tolažba. Sčasoma sem se tako zagnusila sama sebi, da se nisem hotela več kazati svetu. Zapirala sem se v svojo sobo, prijateljice so zaman trkale na moja vrata. Pa nobena ni vedela, kaj se z mano dogaja. Zvečer sem si vedno rekla, to je zadnjič, da se tako bašem, pa ni bilo .....Daleč od tega. Dokler nisem spoznala mojega zdajšnjega fanta, kateremu sem vse zaupala, se nisem mogla iz tega spravit. Bala sem se iti po zdravniško pomoč, ker sem se bala posmehovanja. Bala sem se soočit z dejstvom, da je to bolezensko stanje. Kako sem se iz tega izvlekla, mi še danes ni jasno. Danes sem vitka, vesela in zadovoljna z življenjem.