Moram priznat, da sem vedno stala na realnih tleh. Resnično se mi zdi tako početje neodgovorno in neumno. Vendar sem, tako kot ostali, upala iz srca, da se bo Humar rešil. Zares iz srca upala. Vendar človek ne more mimo dejstva, da si je to sam nakopal na glavo....zavestno in zavedno, in da bo, človek kakršen je, to najbrž poskusil še kdaj. Res so pijanci na cesti, pa zadrogiranci, toda noben ni rad pijanec, niti zadrogiranec. Humar pa to dela z glavo in zavestno, v stvari je s srcem in dušo, kar se vidi, ker drugače ne bi bil tako uspešen kot je. In čisto normalno je, da so mu ljudje (smo mu vsi!) pomagali, ker smo vendar ljudje! Dogodek je že zapisan v zgodovino. Najbrž ga bi vsi poveličevali, če bi mu uspelo priti na vrh. Toda ali to dela samo zaradi samopotrditve, ali tudi zaradi slave? Ne poznam toliko vseh dejstev.....pa tudi njega kot človeka. Zdi se mi nerazumljivo....