Hvala ti za te besede. Nikdar si nisem misliLa, da bom v taki situaciji po tem, ko smo se tako dobro razumeli. Poroko imava 24.09. Kar kmalu že! . Tako kot praviš, se od izbruha naprej nismo več srečali. Pa ne kuham zamere. S fantom se o tem veliko pogovarjava. Mislim in upam na to, da bo sprejela dejstvo, da je sin odrastel. In tako kot praviš ti, vem da je to čustveno izsiljevanje. Hvala bogu se tega dobro zavedam. Samo upam lahko, da bo fant to dobro prenesel. Po poroki greva živeti na svoje, za začetek v najemniško stanovanje. Ko se bo vse uredilo, mogoče čez nekaj let, bova najbrž šla k njemu domov, ker imajo res ogromno hišo. Ne razumem, zakaj si nekateri starši tako prilaščajo svoje otroke. Ne pustijo jim, da bi živeli po svoje, ampak da bi živeli po njihovo tudi potem, ko že zdavnaj niso več otroci. Njegova mama pravi, da je najbrž delala napako v vzgoji, ker drugače njen sin ne bi prišel k njej s tako butasto idejo, kot je poroka. NAPAKO??!! :xx!: :xx!: Kot da sama ni poročena Kot vidite, me to še vedno žre. Skupaj nama bo uspelo.