lepa_anka

Cigančica, saj vem premalo disciplinirana sem, tolk dolgo sem trpela, zdaj pa ko se svetlika, kar nočem zapustit temnega kota... Če veš za kako dobro knjigo, se priporočam, berem knjige od louise hay in karmično diagnostiko....če je še kaka dobra, se priporočam Pa odgovor je: JA, želim živeti, želim se veseliti, želim dajat ljubezen, želim obstajat Hvala za lep odgovor Cigancica!

Drži, imaš prav, kot da se kr bojim "odrastit", kar nočem spustit, evo prav imaš, ful! In kako se tega lotit? Vem rabla bi oreng družbo prijatelje, kar nek strah čutim v sebi, ne da bi me kej posebej mučlo, neka anksioznost...ja preteklost...

Uf Selene, glede tistega linka....posiljena, nadlegovana pa res nisem bila...glede tega so bili normaln folk okol mene...tega se res ne spomnim Tako da hvala za trud:-)

Hm Selene...nič nisem zamolčala, sprašuješ me zakaj se nisem uprla sošolki. Mogoče pa zato, ker sem bila 1 leto mlajša od nje (sva bili sošolki), ker sem bila boječa, ker me je imela v šah matu...bo povedala mami, če sem kako slabo oceno dobila....vedla pa sem kaj bo to pri mami pomenilo...mogoče kaka čez rit, psihično teroriziranje... Najbolj me je ta film znerviral, tisti strah, da bom šla spat, ponoči me bo kak demon obsedel in da ko se bom zbudila, da bom jaz koga ubila?! :OO!: Moja samopodoba je bila na nuli, bila sem zelo pod vplivom drugih, nič nisem upala...in sem padla vase... Nič drugega nisem zamolčala, razen če je še kaj česar se ne zavedam...hmm?!

Aja, pa še to sem se spomnila. Kot "zblojen" otrok sem enkrat gledala film Groza v Amitvilu...v katerem enega fanta obsede demon in ta pobije družino. In kar naenkrat ponoči (ko sem bila otrok) se je v mene naselil strah, kaj če bo mene kaj obsedlo, pa bom jaz komu kaj nardila...grozljiv strah, ki me je imel v šah matu...vidite kolk šibka sem bila?! Potem moj stric je skoz govoril, satan, pa satan in se mi je začela pojavljat beseda satan v mislih...huh...in se je nisem mogla znebit. Grozljivo...to se je začelo pojavljat v SŠ...ker sem bila zaprta, z nikomer nisem upala o teh stvareh govorit. No, zdaj sem že z mnogimi o tem spregovorila (z duhovniki, z zdravilci, s psihoterapevtom, itd), in je malo manjši ta strah, ampak še vedno nisem prava JAZ. Najhujši strah je bil, da bi jaz koga poškodovala, da bi jaz komu kaj naredila...a zdej vidite kako moro mi je ena grozljivka povzročila, grozljivo. Verjetno se vam bom zdela nek psiho, ampak takrat je to bilo prisotno, nikjer pa osebe da bi se z njo pogovorila. No, da slišim mnenja:-))

Aja...a je kdo iz Mb? Če je mi pišite na ZS, pa se lahko dobimo, mi bo velik pomenilo.. LPxflowx

Ojla vsem! Ja, sem prav presenečena, kako ste se razpisali, huh bom potem vse odgovore podrobno preštudirala Ja, meditiram malo in nekako poskušam ozaveščat te moje bu-jote.:-) In bolj ko se spominjam OŠ, slabše se počutim. Kako je bilo v OŠ?! Imela sem sošolko/sosedo, ki me je imela skozi v šah matu...bila sem njena "sužnja", izsiljevala me je...češ če ne bom nardila tega pa tega, bo povedala mami, da sem dobila recimo 4 v šoli. Seveda pa je moja matka držala z njo, saj je bila odličnjakinja...v glavnem obse sta me ustrahovali. Mami je vse pomenila šola in ocene...in to se je vleklo celo OŠ. Kje je bila mama, nimam pojma?! Spomnim se, ko je enkrat rekla ta sošolka da grejo nekam za cel dan, ko se je v meni naselil en mir...uf vsaj en dan bom lahko delala kar hočem! Uf, kaki grozni občutki, kar razjokala bi se... In tako sem šla v SŠ, se zapirala vase, čez vikende nisem smela nikamor, skratka brez prijateljev, brez vsega, in začela sem padat v svojo domišljijo, skratka bežala sem iz realnosti. No, tolk za zdaj, moram it preverit če je krompir kuhan:-) Ja, moje otroštvo je bilo krvavo...brez sproščenosti...polno sekiranja, itd.. Skratka...uživajte p.s. pojma nimate kaj imate, če ste v glavi sproščeni, močni...IMATE VSE POGOJE ZA PREČUDOVITO ŽIVLJENJE...

Ha ha, najboljš stavek mi je "mene je že kar straha strah", pa kaj si ti nor.. Moram rečt da ste res uredu folk tu gori...pripravljeni pomagat, s kul idejami, vsaka čast vam, resno! Recimo jaz ko grem k zdravniku, mi srce razbija tako da mi bo ven padlo. Pa česa me je strah?? Mislim res sem nora. Pa grem v službo, pa se bojim, da se bom kak osramotila, in res potem izpadem "debil", čeprav vem da sem sposobna. Hvala vsem in res sem vesela, nekak mi bo pa že ratalo postat močna, upam

Haha, a veste česa je bilo mene kot otroka strah. Gledala sem eno grozljivko...Groza v Amitvilu..in se gre ko nekega fanta (ki ni šel v cerkev) obsede hudi duh in mu reče naj ubije vse v familiji. No in ko sem v svojem otroškem obupu kako leto kasneje se spomnila tega filma, me je postalo strah...kaj če bo mene kaj obsedlo in bom jaz komu kaj naredila?! A veste kak strah sem preživljala, da bom jaz ponoči ko bom spala, šla po nož in bom komu kaj nardila:-))) jaooo kaki strahovi. In kot otrok nisem upala nikomur nič rečt...bodo ja rekli kake imaš si ja nora...:OO!: Ja to je pa vpliv medijev na otroke...

Jaz ne vem kam se naj obrnem. Danes srečam sodelavko v trgovini, evo postanem kot cucek pred njo. Začnem se vsa trest. Da bi jaz kako juho jedla pred kom...ni šans...me že strah postane in se mie že tresejo roke. To je res grozljivo. Zelo sem sposobna, ampak strah, nemoč me paralizira. Za popiz... Obiskovala sem psihiatra..znebila sem se nekih negativnosti, ampak zakaj še vedno občutim tak strah. Tablet ne smem, ker sem noseča. Kako si naj pomagam da bom notranje bolj stabilna, in JAZ...pam saj tako ne morem več naprej. Moram povedat da sem se v otroštvu ubadala z raznimi strahovi...ena sošolka me je imela za "sužnjo"-nisem bila dovolj močna da bi se ji uprla, delala sem vse kot je ona govorila, mama je potegnila z njo, in nastala sem jaz-psihostrah. Prosim pomagajte, vsaj z nasveti....